Sofija, 2. februar (bbabo.net)

Patriarh Neofit je nagovoril današnji cerkveni praznik Marijinega vnebovzetja, so sporočili iz bolgarskega patriarhata.

»Današnji Gospodov dan nas spominja na dan, ko je štirideset dni starega Božjega otroka v jeruzalemskem templju sprejel starejši Simeon – pravični mož, ki je ostal v spominu Cerkve kot prejemnik Boga, kakor je bil počaščen sprejeti in vzeti terme in izreči nepozabne besede, ki jih je Cerkev ohranila za vedno: »Zdaj pa izpustiš svojega služabnika, Gospodar, po svoji besedi ponižno; kajti moje oči so videle tvoje odrešenje, ki si ga pripravil pred očmi vseh narodov, luč vzgoje poganov in slavo tvojega ljudstva Izraela« (Lk 2,29-31), pravi Njegova Svetost v svojem naslov.

Patriarh Neofit se spominja, da je bil sveti starešina Simeon eden izmed neštetih starozaveznih pravičnih ljudi, ki so zvesto pričakovali obljubljeni prihod Mesije svojim prednikom. Od zgoraj mu je bilo napovedano, da ne bo okusil smrti, dokler ne bo na lastne oči videl izpolnitve Božje obljube za rešitev sveta. Dokler ne zagleda Kristusa Gospoda, ki prihaja v naš svet kot človek, da bi vsem ljudem ponovno odprl nebeška vrata in pot v Božje kraljestvo in večno življenje. Da bi nam dal moč, da se vrnemo tja, kjer je bilo v večni Božji previdnosti določeno naše mesto – v Očetovo hišo.

Zato praznik Marijinega vnebovzetja, ki je praznik osebnega srečanja vsakega izmed nas s Kristusom Odrešenikom, Cerkev počasti z veseljem, ki ga prejme Bog – z veseljem, da je Bog z nami, da so se izpolnile prerokbe, da nismo sami, zapuščeni, ker je "veliki prerok vstal med nami in Bog je obiskal svoje ljudstvo" (Lk 7,16), poudarja bolgarski patriarh.

Pravi, da je po pričevanju svetega evangelista na ta dan tudi pravični starec Simeon izrekel prerokbo, ki se še danes uresničuje: »Glej,« pravi pravični mož, Lk 2,34). Te preroške besede, ki jih je prejemnik Boga naslovil na Blaženo Devico, opisujejo ne le to, kar se je zgodilo v Odrešenikovem zemeljskem življenju, ampak tudi celotno kasnejšo zgodovino njegovega sprejemanja od enih in zavrnitve s strani drugih - zgodovino "padcev" in "vzhaja". ", ki se nadaljuje do zdaj. Vemo pa, da je Gospod vedno z nami, da nas okrepi v naši slabosti in nas popelje na pot v večno življenje. Ozka, a zveličavna pot: »Tesna so vrata in ozka je pot življenja« (Mt 7,14).

To potovanje se vedno začne z našim osebnim srečanjem z Detetom Jezusom – s srečanjem, s katerim je bil nekoč počaščen pravični Simeon in ki se dogaja v vsakem verujočem srcu, ki zaupa v Boga. Začne se z našim srečanjem s tistim, ki je bil luč ljudi." (Janez 1,4) in On, ki je prišel v naš svet, da bi "... rešil vse ljudi in prišel do spoznanja resnice" (1 Tim. 2,4); "... da grešnik se lahko odvrnemo od Naše srečanje z Gospodom je možno za vsakega od nas - kadarkoli se lahko srečamo s Kristusom Odrešenikom v obrazu ubogih, bolnih in krivičnih do nas, da vidimo Kristusovo podobo, napisano na človeku poleg nas, v katerih nam je rekel, da moramo videti sebe.

Naj bo veselje tega srečanja z nami v vsakem dnevu našega življenja in naj bo to veselje popolno, kot nas kliče Odrešenik sam, ko pravi: »Če se držite mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, tako da bo moja veselje naj ostane v vas in vaše veselje naj bo popolno« (Jn 15,11).

Iskati in odkrivati ​​Gospoda v svojih srcih ter nas nenehno bogateti z vsakodnevnim druženjem z Njim, da bi imeli upanje, da bomo v večnosti počaščeni z njegovim kraljestvom. Naj bo Božja ljubezen in njegovo veliko usmiljenje z nami vsemi! Vesel in blagoslovljen praznik!« je patriarh Neofit blagoslavljal vernike.

bbabo.Net