Bbabo NET

Umetnost Novice

Bolgarska tehnologija meri sevanje Mednarodne vesoljske postaje

Sofija, 16. februar (bbabo.net)

Naprava Liulin-SET, ki so jo razvili na Inštitutu za vesoljske raziskave in tehnologijo Bolgarske akademije znanosti (BAS), bo v vesolje poletela 19. februarja, so sporočili iz tiskovnega centra Bolgarske akademije znanosti.

Vodja ekipe, ki je razvila napravo, je prof. Tsvetan Dachev. Člani so znanstveniki izr. dr. Mityo Mitev, pog. docent Borislav Tomov, predstojnik Docent Yuri Matviychuk in inž. Plamen Dimitrov z Oddelka za fiziko sončne zemlje. To je 23. naprava, razvita v sekciji, ki bo delovala v vesolju.

Napravo je naročilo ameriško podjetje "Space Environment Technology" (Space Environment Technology, Pacific Palisades, Kalifornija, ZDA) in je del modula ARMAS (Automated Radiation Measurements for Aerospace Safety). Po uspešnih testih je bil pripravljen za izstrelitev na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS).

Modul ARMAS in vključeni Liulin-SET bosta hkrati merila dozo kozmičnega sevanja japonskega eksperimentalnega modula, ki je del japonskega segmenta ISS. Po obdobju od šestih mesecev do enega leta bosta ARMAS in vanj vključen Liulin-SET vrnjena na Zemljo za analizo zbranih podatkov. Odmerek kozmičnega sevanja je ključni parameter za zdravje astronavtov na krovu ISS.

Lansiranje ARMAS-a je predvideno za 19. februar letos. in bo potekala z raketo Northrop Grumman-Antares z NASA-ine vesoljske postaje East Coast, Virginija, ZDA.

Poročilo o izstrelitvi rakete bo v živo predvajala televizija NASA na naslovu http://www.nasa. in na https://www.nasa./2022/-the-february-antares-launch-to-the-international-space-station-from-nasa-wallops.

Do konca leta 2022 naj bi v vesolje izstrelili še dva instrumenta, razvita v oddelku za fiziko sončne zemlje. Eden bo instrument Liulin-ML, ki bo septembra letos poletel na Mars. Marca 2023 naj bi pristal na površju Marsa in z instrumentom Liulin-MO v orbiti okoli Marsa za izvedbo skupnih raziskav, ki jih doslej še ni izvajal nihče. Druga naprava je Liulin-CNR-VG, ki bo po poročanju BAS-a z italijanskimi raziskovalci letela na misijo do 86 kilometrov nadmorske višine na enem od novih raketoplanov Virgin Galactic.

Bolgarska tehnologija meri sevanje Mednarodne vesoljske postaje