Azerbajdžan (bbabo.net), - BAKU - V glavnem mestu Azerbajdžana bo 4. februarja potekala redna seja svetovalnega sveta južnega plinskega koridorja (SGC). Dogodka se bodo udeležili visoki predstavniki evropskih držav ter ZDA in Turčije. Med njimi so evropski komisar za energetiko Kadri Simson, romunski minister za energetiko Virgil-Daniel Popescu, šefi Romgaz in Transgaz, podpredsednica vlade - ministrica za energetiko in rudarstvo Srbije Zorana Mihajlović, državni sekretar in pomočnik ministra Ivo Milatić, direktorica Cristina Celic in vodja poslovnih enot Plinacro Ltd Florian Dzhedovich, minister za energetiko Bolgarije Alexander Nikolov, minister za gospodarstvo Severne Makedonije Kreshnik Bekteshi in drugi.

Predvideva se, da bo glavna tema srečanja vprašanje povečanja dobave azerbajdžanskega plina v Evropo po južnem plinskem koridorju v ozadju energetske krize, ki jo na celini opažamo od lanskega leta.

Prevoz azerbajdžanskega plina v Evropo po južnem plinskem koridorju se je začel 31. decembra 2020. Cilj tega ambicioznega projekta je diverzificirati poti in vire oskrbe z energijo, da bi pomagali okrepiti energetsko varnost Evrope.

Od trenutka zagona in do 31. decembra 2021 je bilo v Evropo preko evropskega odseka SGC-TAP dobavljenih 8,1 milijarde standardnih kubičnih metrov plina. Od tega obsega je bilo 6,8 milijarde kubičnih metrov črpanih v Italijo, 1,2 milijarde kubičnih metrov pa v Grčijo in Bolgarijo.

Treba je opozoriti, da je Italija zaradi oskrbe s plinom preko TAP uspela ne le zadovoljiti domače povpraševanje, ampak tudi izvoziti nekaj količin modrega goriva. Tako je Italija na zadnji dan leta 2021 drugim državam prodala 20 milijonov kubičnih metrov plina, kar je približno 10 odstotkov njene neto porabe, ki je na ta dan znašala 214 milijonov kubičnih metrov. Poleg tega je bilo večkrat omenjeno, da je bilo zahvaljujoč azerbajdžanskemu plinu mogoče preprečiti še večje zvišanje cen modrega goriva v Evropi. Glede na to, da TAP še ni dosegel začetnega obsega dobave 10 milijard kubičnih metrov na leto, lahko te dosežke štejemo za pomembne.

Glede na to postaja vprašanje podvojitve zmogljivosti plinovoda na 20 milijard kubičnih metrov na leto še bolj aktualno. Prav v ta namen se evropski komisar Kadri Simson odpravlja v Azerbajdžan. Konzorcij TAP je dejal, da bi lahko zmogljivost plinovoda povečali pred rokom.

Poleg tega je azerbajdžanski veleposlanik v Združenem kraljestvu Elin Suleymanov že prej dejal, da je Azerbajdžan v nujnih primerih pripravljen dobaviti več plina Evropi. Po njegovih besedah ​​lahko Azerbajdžan proizvede več plina in razširi zmogljivost južnega plinskega koridorja. Azerbajdžan bo plin lahko pošiljal tudi iz Turkmenistana, saj nameravata državi razviti polje Dostlug v Kaspijskem morju.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v intervjuju za lokalne TV kanale 12. januarja dejal, da bo država letos izvozila približno 19 milijard kubičnih metrov plina. Več kot osem milijard kubičnih metrov te količine bo izvoženih v Turčijo prek južnega plinskega koridorja. Več kot sedem milijard kubičnih metrov bo dostavljenih v Italijo, ostalo pa v Gruzijo, Bolgarijo in Grčijo.

Nekdanji veleposlanik ZDA v Azerbajdžanu Robert Cekuta je za bbabo.net povedal, da vprašanje širitve južnega plinskega koridorja nikoli ne bo izgubilo svoje aktualnosti, vendar je zaradi trenutnih geopolitičnih razmer prihodnja razprava o tej temi še posebej pomembna.

"Evropski trgi doživljajo pomanjkanje ponudbe, pa tudi precej višje cene plina in cene energije na splošno. Čeprav so nekateri pričakovali, da jim bo Rusija prodala dodatno plin v zadnjem četrtletju 2021, ga Gazprom ni. Februarsko srečanje - pravočasna priložnost. za Azerbajdžan, EU, Turčijo, ZDA in druge ključne akterje, da pregledajo trenutne razmere in sprejmejo ukrepe za zagotovitev potrebnih zalog Cenovno dostopna energija je bistvenega pomena za blaginjo ljudi, delovanje gospodarstva in nacionalno varnost vsakega država Udeleženci februarskega srečanja lahko pomagajo zadovoljiti to potrebo po energiji,« je dejal Sekuta.

Diplomat je opozoril, da je bil eden od glavnih razlogov, zakaj so ZDA sodelovale z Azerbajdžanom, Gruzijo, Turčijo, Albanijo, Grčijo, Italijo in EU, pa tudi s SOCAR, BP in drugimi v zasebnem sektorju, diverzifikacija oskrbe z energijo v Evropo.

"Različica oskrbovalnih virov povečuje dostopnost energetskih nosilcev na trgu in prispeva k zagotavljanju energetske varnosti in posledično nacionalne varnosti vsake države. Številne so države, predvsem na Balkanu, ki se zanimajo za širitev Južni plinski koridor,« je dejal Cekuta.Zongqiang Luo, tržni analitik z zemeljskim plinom pri norveškem svetovalnem podjetju Rystad Energy, meni, da je mogoče Transjadranski plinovod razširiti pred prvotnim načrtom, glede na to, da je njegova zmogljivost že dosegla približno 24 milijonov kubičnih metrov na dan, začetna zmogljivost pa je rezervirana za naslednjih 20 let.

"Leta 2021 je plinovod TAP prepeljal več kot šest milijard kubičnih metrov plina v Italijo in še eno milijardo kubičnih metrov v Grčijo in Bolgarijo. Ocenjuje se, da se bodo te količine v letu 2022 povečale na 7,3 milijarde kubičnih metrov oziroma 1,7 milijarde kubičnih metrov, saj Zmogljivost cevovoda je mogoče povečati na 20 milijard kubičnih metrov z zagonom dveh kompresorskih postaj in modifikacijo obstoječih kompresorskih postaj,« je dejal analitik.

Zongqiang Luo je opozoril, da je plin TAP odličen dodatek k dobavi modrega goriva v Evropo iz drugih virov.

Projekti, ki jih je začel Azerbajdžan, tvorijo energetski zemljevid regije in Evrope. Glavni cilj Azerbajdžana je zagotoviti energetsko varnost in prispevati k svetovnemu razvoju, hkrati pa vzpostavljati tesne vezi med državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošniki.

Ob upoštevanju svetovnih trendov v svoji energetski politiki Azerbajdžan vedno sledi doslednemu cilju zagotavljanja energetske varnosti, stabilnosti na domači, regionalni in svetovni ravni.

Danes ima Azerbajdžan pomembno vlogo na svetovnem energetskem prizorišču. Država se je uveljavila kot zanesljiv partner pri velikih energetskih projektih. Zato ni presenetljivo, da se evropske države, da bi preprečile poglabljanje plinske krize, obračajo na Azerbajdžan, da bi povečale dobavo.

bbabo.Net