Azijska razvojna banka (ADB) je predlagala nekatere politične ukrepe, da bi v celoti raziskala potencialne koristi kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC) in povečala prihodke od izvoza ter povečala fiskalno zmogljivost vlade.
Študija primera o razvoju gospodarskega koridorja (ECD) v Pakistanu, ki jo je v sredo objavila ADB, je predlagala učinkovitejšo in učinkovitejšo uporabo prometne infrastrukture, zgrajene v okviru CPEC, da bi povečali donos naložb s pretvorbo v večstransko pobudo. Na primer, dejal je, da bi gospodarska povezanost in povezovanje z državami Srednje Azije brez izhoda na morje lahko zagotovila sodelujočim državam CAREC učinkovit in učinkovit dostop do svetovnih trgov prek strateško lociranega pristanišča Gwadar.
To bi Pakistanu lahko pomagalo povečati svojo strateško lokacijo in postati gospodarsko središče v srednji, zahodni in južni Aziji. V tem kontekstu bi se lahko okrepile povezave z državami CAREC, zlasti glede vprašanj, povezanih s trgovino, kot so standardi, sanitarni in fitosanitarni ukrepi, carinski postopki, pravila o poreklu, e-trgovina in pravice intelektualne lastnine.
Posledično bi Pakistan lahko povečal prihodke od cestnin in davkov, hkrati pa razvijal obojestransko koristna gospodarska partnerstva za povečanje prihodkov od izvoza.
Primarni cilj ECD je povečati konkurenčnost in produktivnost gospodarstev za spodbujanje višjega, bolj trajnostnega in vključujočega razvojnega procesa. Ko je ECD uspešno nameščen, postane ECD trdna industrijska in raznolika regionalna baza s privabljanjem naložb v sektorje, kot je proizvodnja, tako za domače kot za izvozne trge. S tem procesom postanejo države z uspešno ECD konkurenčne in produktivne, kar ima za posledico zmanjšanje revščine z ustvarjanjem delovnih mest.
Medtem je študija pozvala tudi k hitrejšemu razvoju devetih posebnih ekonomskih con (SEZ), načrtovanih vzdolž poti CPEC.
Glede na njihovo visoko tvegano in visoko donosno naravo bi bilo treba SEZ razvijati na podlagi najboljših svetovnih praks in lokalnega znanja, da bi pritegnili kitajske izvozno usmerjene industrije zahoda.
Zvišanje plač na Kitajskem in premik politike z nizke proizvodnje na tehnološko napredno proizvodnjo sta naredila proizvodnjo izvozno usmerjenega blaga in storitev na Kitajskem neizvedljivo. Kitajska vlada naj bi zato te industrije preselila v druge države v razvoju. Pakistan bi lahko bil v dobrem položaju za pogajanja o preselitvi takšnih industrij pod obojestransko koristnimi pogoji.
Nedavna posvetovanja med Pakistanom in Kitajsko o okvirnem sporazumu za industrijsko sodelovanje prek poslovnih skupnih podjetij in razvoj SEZ so dobrodošla in bi lahko spodbudila pakistanske industrijske dejavnosti. Poleg tega je pakistanska vlada decembra 2020 obvestila organ za posebne tehnološke cone na visoki ravni s svojim svetom guvernerjev, ki ga vodi predsednik vlade.
To bi moralo pomagati spodbujati razvoj tehnoloških con in visokotehnoloških industrijskih parkov, da bi pomagalo oživiti in diverzificirati pakistansko ponovno proizvodnjo in izvoz.
Študija je tudi predlagala izvedbo strukturnih reform za sprostitev potenciala za razvoj zasebnega sektorja. Strukturne reforme za podporo zasebnemu sektorju bodo povečale pakistansko konkurenčnost, produktivnost in dostop do svetovnega trga.
Lahko bi bili ključni za zmanjšanje velikega trgovinskega primanjkljaja in povečanje deviznih rezerv. Možne reforme bi lahko vključevale racionalizacijo poslovnih predpisov in obdavčitve; izboljšanje poenostavitve trgovine in logistike; povečanje razvoja človeškega kapitala in učinkovitosti trga dela ter krepitev finančne vključenosti skupaj s poglabljanjem kapitalskega trga.
Poleg tega je študija pozvala k razširitvi davčne osnove, da bi sprostili potencial davčnih prihodkov v državi, hkrati pa izboljšali zaznano pravičnost davčnega sistema.
Ocena Mednarodnega denarnega sklada kaže, da je davčna zmogljivost Pakistana približno 22,3 odstotka BDP, kar pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov za več kot 10 odstotkov BDP v poslovnem letu 2019. Ocenjeni davčni napor Pakistana na 0,52 v poslovnem letu 2019 je bistveno pod povprečjem primerjalnih držav v razvoju (0,64) in držav z visokim dohodkom (0,76).
Nedavni vladni ukrepi za razširitev davčne mreže so koraki v pravo smer. Več pa bi lahko naredili z izvajanjem strogega programa reform za razširitev davčne mreže, kot je zmanjšanje davčnih ugodnosti in oprostitev; obravnavanje strukturnih slabosti v razdrobljenih davčnih upravah; in izboljšanje davčne skladnosti v celotnem gospodarstvu. Leta 2014 je pakistanska vlada začela Kitajsko-pakistanski gospodarski koridor (CPEC).projekt. Načrtovane naložbe CPEC znašajo približno 62 milijard dolarjev do leta 2030. Če se CPEC uspešno izvaja, lahko Pakistan izkoristi svojo strateško geopolitično lokacijo, izboljša svojo regionalno in mednarodno gospodarsko povezanost, okrepi industrijski razvoj in postane gospodarsko središče za osrednji, južni in zahodni trg. Azija, je dodala študija.
CPEC je pobuda za izgradnjo gospodarske povezanosti in regionalnega povezovanja med Kitajsko in Pakistanom.
bbabo.Net