Ameriška centralna banka Federal Reserve je včeraj imela sejo sveta guvernerjev, na kateri naj bi razpravljali o pogojih za zagotavljanje likvidnosti bankam. Vendar pa udeleženci na trgu, pa tudi sami člani odbora za odprte trge, vse pogosteje razpravljajo o potrebi po dodatnem zaostrovanju politike regulatorja. Naslednje zvišanje obrestne mere se pričakuje marca, pri čemer ni izključeno povišanje za več kot 0,25 odstotne točke.
Včeraj je potekala zaprta seja sveta guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve, katere tema je bila napovedana »razprava o politiki diskontnih mer, ki jih zaračunavajo rezervne banke v sistemu Fed«. Posojila po teh obrestnih merah poslovne banke uporabljajo za pokrivanje pomanjkanja likvidnosti. Sredi marca 2020 je regulator že olajšal pogoje tovrstnega posojila, podaljšal posojilne roke na 90 dni in znižal razmike z obrestnimi merami čez noč. To je bilo storjeno, da bi banke imele dovolj sredstev v primeru nepredvidenih pretresov. Prejšnje srečanje na Fed-u na isto temo je bilo 18. januarja.
Standardno je ključna obrestna mera Fed, ki se spremeni po rezultatih seje odbora za odprti trg Fed - to se lahko zgodi v standardnem načinu od 15. do 16. marca ali, če je potrebno, na izredni seji odbora, kar se ne zgodi tako redko. Dejstvo, da je seja sveta, ni niti signal za trg niti izreden dogodek, vendar pričakovanja o nadaljnjem zaostrovanju politike Fed-a povečujejo vsak prej nepričakovani dogodek okoli Fed-a. Poganja jih tudi še vedno naraščajoča inflacija: januarja je znašala 7,5 %, vsekakor pa je to raven, ki ni bila predvidena. Zvišala se je tudi osnovna inflacija brez cen hrane in energentov s 5,5 % na 6 %. Inflacija potrošniške porabe, na katero se osredotoča regulator, se je decembra pospešila na 5,8 % z novembra 5,7 %, brez hrane in energije - na 4,9 %, mesec prej je bila ta številka 4,7 %.
Pritisk na trge ne izvajajo le obeti za zaostritev politike Feda, temveč tudi morebitno zaostritev na rusko-ukrajinski meji. V petek je več uradnikov ameriške predsedniške administracije napovedalo pričakovani datum za takšno stopnjevanje, kar je povzročilo popravek na trgih, rubelj je spet začel dražiti, nafta pa se je, nasprotno, podražila. Hkrati je morebitna uvedba sankcij proti Rusiji že sama po sebi dejavnik inflacijskega pritiska, ki lahko spodbudi tudi dodatno zaostrovanje politike regulatorjev, poudarja Capital Economics. V razvitih državah bi se ta številka lahko povečala za dodatni dve odstotni točki, predvsem zaradi naraščanja cen energentov. Tveganja sankcij se nanašajo tako na same dostave (tudi zaradi poškodovanja infrastrukture) kot na njihove velike težave zaradi odklopa od medbančnega plačilnega sistema SWIFT. Evropske države uvažajo približno 40 % svoje porabe nafte in premoga iz Rusije in 20 % plina.
Tudi zaradi strahu pred omejitvami dobave se lahko cene nafte dvignejo na 120 dolarjev za sod, meni center. Omejitve ponudbe lahko vplivajo tudi na trg hrane, saj Rusija in Ukrajina predstavljata petino svetovnega izvoza pšenice. Rusija je tudi največji izvoznik gnojil. Leta 2018 so sankcije proti Rusalu povzročile 10-odstotno zvišanje svetovnih cen aluminija zaradi pomislekov glede dobave, spominja Capital Economics.
Najnovejši ukrepi Fed in napovedi njegovih nadaljnjih ukrepov
Zadnjič, ko se je Fed sestal na izredni seji v začetku marca 2020, je bila nato glavna obrestna mera med širjenjem valute nujno znižana na 0–0,25 % pandemija koronavirusa. Januarja letos se je regulator vzdržal spreminjanja obrestne mere, a je prvič neposredno nakazal svojo pripravljenost za njeno zvišanje in dejal, da »v okolju, kjer je inflacija krepko nad 2 % in so razmere na trgu dela ugodne , odbor pričakuje, da bo dvig obrestne mere kmalu upravičen." Diagram razpršitve z napovedmi dinamike obrestne mere, objavljen decembra, predvideva njegovo morebitno trojno zvišanje že letos. Udeleženci na trgu predvidevajo najmanj štiri zvišanja obrestne mere, od tega vsaj za 0,25 odstotne točke v marcu, ni pa izključeno tudi zvišanje obrestne mere za 0,5 odstotne točke takoj po naslednji seji. Obenem so člani sveta navedli, da se bo dvig obrestne mere začel po omejitvi nakupa premoženja in se bo končal šele v začetku marca (napovedano je bilo, da bo od februarja nakup znašal 30 milijard dolarjev na mesec, vključno z 20 milijardami USD na mesec državnih obveznic in 10 milijard USD hipotekarnih papirjev).
bbabo.Net