Promet med Rusijo in Turkmenistanom se po odhodu Gurbangulija Berdimuhamedova s ​​predsedovanja ne bo bistveno spremenil, menijo intervjuvani strokovnjaki. Vendar pa Ashgabat v prihodnjih letih tvega, da bo povečal svoj dolg do Pekinga - predstavlja skoraj 93 % trgovine. Kljub temu bosta dve področji sodelovanja z Rusijo – energetika in agroindustrijski kompleks – pripomogli k zmanjšanju odvisnosti Turkmenistana od Kitajske.

Ašhabat išče naslednika

Spomladi 2022 bodo v Turkmenistanu izredne predsedniške volitve. Glasovanje je predvideno za 12. marec. Je pa že znano, da bo dosedanji predsednik države Gurbanguli Berdimuhamedov svoj položaj zapustil pred iztekom mandata.

Z veliko verjetnostjo bo Gurbangulija Berdimuhamedova zamenjal njegov mlajši sin Serdar. »Serdar je pred tem opravljal funkcijo podpredsednika vlade in je bil pravzaprav druga oseba v državi. Najverjetneje bo nadaljeval očetovo politiko in razvijal obstoječe zunanje gospodarske odnose.

Študiral je na Diplomatski akademiji Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije, delal kot svetovalec Stalnega predstavništva Turkmenistana pri ZN, ima mednarodne politične izkušnje in povezave v Moskvi,« Igor Veretennikov, strokovnjak za investicijsko in svetovalno podjetje DoFin.ru, je poudaril v intervjuju.

Ena od glavnih nalog novega predsednika Turkmenistana bi morala biti diverzifikacija zunanje trgovine, kjer se je v zadnjih letih oblikovala akutna odvisnost od Kitajske. V tem kontekstu bi Ašhabadu pomagala vzpostavitev dvostranskih vezi z Moskvo. Dve glavni področji sodelovanja bi lahko bili energetika in agroindustrija.

Nazaj na novice »

Trgovina Ašhabada z Moskvo

Če bo Serdar Berdimuhamedov prišel na oblast v Turkmenistanu, trgovina srednjeazijske države z Rusijo verjetno ne bo doživela pomembnih strukturnih sprememb. Uvoz turkmenskih živil bo ostal minimalen, je poudaril v intervjuju z vodjo sektorja Centra za postsovjetske študije Raziskovalnega inštituta IMEMO RAS po imenu. Primakova Elena Kuzmina.

Po njenih besedah ​​se Rusija zanima predvsem za pridobivanje visokokakovostnega vlaknatega bombaža in izdelkov iz te surovine. Turkmenistan dobavlja tudi svetilke, različne polimere (plastika) in paradižnik. Za Moskvo je Ašhabat velik trg za tovornjake, predvsem za tovornjake KAMAZ.

»Turkmenistan je že od sovjetskih časov znan po proizvodnji bombažnega spodnjega perila. Razen teh izdelkov je Moskva malo odvisna od trgovine z Ašhabadom. Iz Rusije v Srednjo Azijo gredo predvsem sladkor, les, kemična gnojila, zdravila. Izvoz iz Moskve znaša približno 650 milijonov dolarjev, turkmenski uvoz pa za polovico manjši, približno 321 milijonov dolarjev,« je zaključil strokovnjak.

Nazaj na novice »

Nevarna odvisnost od Kitajske

Doktor zgodovinskih znanosti Aleksander Knjažev je opozoril, da bo po odkritju virusa rjavih gub v turkmenskem paradižniku marca 2021 s strani Rospotrebnadzorja lahko trgovina s hrano med državama upadla. In nedavno ponovni izvoz turkmenskega plina je bil precej prisilen ukrep Rusije.

“Potem ko je Rusija leta 2009 prenehala trgovati s plinom s Turkmenistanom, je trgovina med državama resno upadla. Vendar je Gazprom pred dvema letoma na zahtevo Ashgabada nadaljeval nakupe goriva, vendar je to manj kot 2 % trgovine Turkmenistana. Poleg tega ga Rusija po nakupu plina takoj preproda Uzbekistanu. Kitajska predstavlja približno 93 odstotkov izvoza,« je poudaril analitik.

Prav pomanjkanje sredstev je v veliki meri povzročilo, da so se oblasti srednjeazijske države pritožile na Rusijo glede ponovnega nakupa plina, je predlagal Kuzmina. Po njenih besedah ​​je del izkupička šel za odplačilo kitajskih posojil.

»Poleg Rusije in Afganistana Turkmeni nimajo nobene vredne alternative, da bi nadomestili dobavo na Kitajsko. V zvezi s tem je Moskva veliko bolj donosna možnost, saj plinovodno omrežje do Samare deluje v tej smeri že od sovjetskih časov,« je dejal strokovnjak.

Hkrati se je v zadnjih letih močno povečala trgovina med Turkmenistanom in Republiko Tatarstan. Podjetja v Kazanu so znatno povečala ponudbo strojne opreme, povezane s proizvodnjo nafte in plina. Čeljabinske tovarne za valjanje cevi pošiljajo opremo za plinovode v Ašhabat.

Knyazev je opozoril, da se mora srednjeazijska država znebiti kreditne odvisnosti od Kitajske, povezane s celotnim infrastrukturnim financiranjem depozitov. Samo leta 2021 je Turkmenistanu za prejšnje dolgove plačal več kot 8 milijard dolarjev.Nazaj na novice »

Kaspijsko vprašanje

Drug velik energetski projekt, ki ga Turkmenistan načrtuje izpeljati že od sovjetskih časov, je gradnja južnega plinskega koridorja, plinovoda po dnu Kaspijskega morja. Vendar pa je projekt trenutno na čakanju. Razlog za to so politična in pravna nesoglasja Ašhabada z Rusijo in Iranom, ki sta bila kategorično proti temu projektu, je poudaril Knjažev.

»Po eni strani se zdi, da lahko Turkmenistan in Azerbajdžan začneta razvijati svoja obalna območja, vendar je najpomembnejši pogoj okoljska varnost regije. V tej zadevi bo Ašhabat še dolgo odvisen od volje Moskve in Teherana," je dejal analitik.

Ob tem je dodal, da je v tej zadevi že dosežen določen napredek. Januarja 2021 sta se s posredovanjem Turčije Azerbajdžan in Turkmenistan dogovorila o statusu spornega polja Dostluk.

»Od naftnega in plinskega polja proti Azerbajdžanu že obstaja potrebna infrastruktura. Turkmeni morajo zgraditi dodatno podružnico do Dostluka za dobavo dodatnih količin surovin. Tam bo plin, ki ga je Baku že prejel, šel po turškem plinovodu TANAP čez Jadran v južno Evropo. Vendar je ta projekt trenutno v limbu," je dejal Knyazev.

LUKOIL se je že prostovoljno prijavil za operaterja turkmensko-azerbajdžanskega projekta za razvoj kaspijskih ogljikovodikov. Dodatne ruske naložbe bi lahko pomagale Ašhabadu izvesti ta projekt brez znatne škode za njegov proračun.

»Turkmenistan se je pred kratkim dogovoril o zamenjavi oskrbe s plinom Iranu v kavkaško-turški smeri. Toda obseg zalog tukaj bo tudi bistveno slabši od kitajske poti. V zvezi s tem bo Rusija težko izrinila Kitajsko s turkmenskega trga. Peking je tam absolutni hegemon,« je povzel Knyazev.

Nazaj na novice »

Kmetijska revolucija in problem zunanjih meja

Poleg razvoja energetskega sodelovanja s Turkmenistanom bi morala Rusija biti pozorna tudi na obsežno reformo kmetijskega sektorja v državi. Cilj je bil povečati konkurenčnost v kmetijstvu. Moskva bi lahko Ashgabatu dobavila kmetijsko mehanizacijo, kombajn in drugo strojno opremo, je poudaril Veretennikov.

Po njegovih besedah ​​bo k razvoju trgovinskih odnosov med državama prispevala tudi vzpostavitev turkmenskega logističnega centra v bližini pristanišča Olya v regiji Astrahan. Sporazum med Moskvo in Ašhabadom je postal znan decembra 2021.

»Od tu lahko turkmensko blago v najkrajšem možnem času pride v regije Rusije, pa tudi na trge evropskih držav. Po rezultatih devetih mesecev leta 2021 je obseg zunanjetrgovinskega prometa države z Astrahansko regijo znašal približno 200 milijonov dolarjev,« je ugotovil analitik.

Knyazev se je strinjal z njim. Vendar je strokovnjak poudaril, da je kljub kmetijski reformi Ashgabat še vedno močno odvisen od uvoza hrane. Turkmenistan zagotavlja le 15-20 % svojih potreb. Da bi zagotovila trgovinsko oskrbo med državama, mora Moskva začeti vlagati v krepitev zunanjih meja Turkmenistana.

"Obstaja problematično Kaspijsko morje, daleč od idealnih meja s Kazahstanom in Afganistanom. Če mejne točke ne bodo zavarovane, se ne bodo zaprli le obstoječi trgovski oskrbovalni koridorji, temveč se bo zaostril tudi problem preprodaje mamil v senci. To lahko ogrozi tudi povečanje begunskih tokov in prenos terorističnih elementov na jug Rusije, «je zaključil strokovnjak.

bbabo.Net