Zmanjšanje začasnih podpornih ukrepov v državah z gospodarstvom v tranziciji bi lahko po mnenju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) povzročilo porast stečajev podjetij in gospodinjstev. Razlog za to je lahko med drugim rekordna raven zasebnega dolga nefinančnega sektorja v teh državah. Pričakovana zaostritev denarne politike Fed bi lahko težavo le še poslabšala, zlasti v državah z visoko inflacijo in velikimi nezaščitenimi deviznimi obveznostmi.
Analitiki MDS so v svojem delu "Gospodarstva v tranziciji: obeti in izzivi" opozorili, da bodo težave z dolgom leta 2022 postale ključne za takšne države (med njimi so zlasti Rusija, Kitajska, Brazilija, Argentina, Indonezija). Ob množični fiskalni podpori se je javni dolg tranzicijskih gospodarstev močno povečal – njegovo povprečno razmerje v BDP je konec leta 2021 znašalo 60 %, kar je za 8 točk višje od pričakovanega na ta datum pred pandemijo. Rast MDS ni razložena le s povečanjem neto zadolževanja, temveč tudi z dejavniki, kot sta depreciacija valute in padec realnega BDP.
V času pandemije je zasebni dolg nefinančnega sektorja dosegel rekordne ravni tudi v tranzicijskih gospodarstvih. Visoke stopnje dolga podjetij in gospodinjstev v takih državah so povečale njihovo ranljivost za višje obrestne mere. Politike večstranske podpore in popuščanje bonitetnih pravil so obdržale številne družbe v težavah in sprva pričakovani val stečajev se ni uresničil. Vendar IMF opozarja, da bo naknadno zmanjšanje nujne podpore skupaj z zaostrovanjem finančnih pogojev verjetno povzročilo porast stečajev. Spomnimo, da Svetovna banka že beleži strmo upadanje števila novih protiCOVID ukrepov v svetu: delež ukrepov aktivne podpore med vsemi programi socialne pomoči je do začetka februarja znašal 21 %, medtem ko je delež že zaključenih projektov je bilo 77 % (glej 8. februar) .
Hkrati MDS ugotavlja, da je večina držav z gospodarstvom v tranziciji nabrala precejšnje devizne rezerve. Dopolnili so se tudi zato, ker je IMF avgusta 2021 izdal posebne pravice črpanja (SDR) za rekordnih 650 milijard dolarjev, od tega je bilo 224 milijard dolarjev razdeljenih med tranzicijska gospodarstva.
Visoke ravni dolga predstavljajo grožnjo, tudi če se okrevanje nadaljuje, saj hitrejša rast morda ne bo izravnala škodljivega vpliva višjih obrestnih mer. Zato MDS pričakuje, da se bodo takšne države soočile s potrebo po iskanju kompromisa med podporo okrevanju in reševanjem dolžniških težav – kar bo ovirala razvoj. Še posebej težka bo v gospodarstvih z velikimi dolžniškimi obveznostmi v tujih valutah in kratkimi zapadlostmi, z visokimi tveganji prevrednotenja in prevračanja dolgov.
Trend zaostrovanja denarne politike v številnih tranzicijskih gospodarstvih lahko po mnenju MDS postane resen problem. Zvišanje obrestne mere Fed bi lahko povzročilo znatna prelivanja v smislu kapitalskih tokov in nihanja menjalnih tečajev v tranzicijskih gospodarstvih. Države z močnimi proračuni, stabilnimi vladnimi institucijami in manjšo izpostavljenostjo nestanovitnosti valute se bodo lahko lažje prilagodile novi politiki Fed. Po drugi strani pa bodo države z višjo stopnjo dolga, šibkejšimi institucijami, visoko inflacijo in velikimi nezaščitenimi obveznostmi v tuji valuti težje absorbirale stranske učinke zaostrovanja svetovnih finančnih razmer. Opozoriti je treba, da je pred tem vodja MDS Kristalina Georgieva na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu (glej 23. januarja) govorila o nastanku težav v državah z visoko stopnjo dolga v dolarjih po zvišanju obrestnih mer Fed.
bbabo.Net