Copom (odbor za monetarno politiko) centralne banke je to sredo (16) ohranil načrt zmanjšanja hitrosti zaostrovanja monetarne politike in dvignil osnovno obrestno mero (Šelič) za 1 odstotno točko, z 10,75 % na 11,75 % na leto.

Kolegij je tudi opozoril, da se cikel monetarnega zaostrovanja, ki se je začel marca lani, še ni končal in bo ob novih inflacijskih pretresih še naprej močno napredoval na "še bolj krčevalnem" ozemlju.

V zvezi s svojimi naslednjimi koraki je BC predvideval, da bi moral na naslednjem sestanku narediti še eno prilagoditev enakega obsega, torej novo povečanje za 1 odstotno točko.

Odločitev je bila v skladu s projekcijami finančnih trgov. Raziskava, ki jo je izvedel Bloomberg, je pokazala, da je večina posvetovanih analitikov pričakovala rast Seliča za 1 točko, tudi ob poslabšanju inflacijskih pričakovanj.

Kolegij BC se je sestal ta teden sredi zahtevnega scenarija za proces dezinflacije ob novih pretresih, ki izhajajo iz vojne med Rusijo in Ukrajino, kot so naraščajoče cene goriva.

Glede na to je denarna oblast pokazala previdnost in kljub poslabšanju inflacijskega okolja v zadnjih tednih ni spremenila svoje strategije.

Kolegij je februarja naznanil zmanjšanje obsega prilagoditve temeljne obrestne mere, potem ko je na zadnjih treh sejah v Seliču spodbujal povišanje za 1,5 odstotne točke.

"Copom ocenjuje, da trenutek zahteva vedrino za oceno obsega in trajanja sedanjih šokov. Če se bodo ti izkazali za trajnejši ali večji od pričakovanega, bo odbor pripravljen prilagoditi obseg cikla zaostritve denarne politike," je dejal. kolegij v izjavi v sredo.

Za BC je obrestni cikel v ocenjenih scenarijih zadosten za konvergenco inflacije na raven okoli cilja v ustreznem obdobju.

"Odbor poudarja, da bo vztrajal pri svoji strategiji, dokler ne bo utrdil ne le procesa dezinflacije, ampak tudi zasidranje pričakovanj okoli svojih ciljev," je poudaril.

Dvomestno je obrestna mera zdaj na najvišji ravni od aprila 2017, še vedno v vladi Michela Temerja (MDB), ko so bile obrestne mere 12,25 % letno.

Cikel zaostrovanja monetarne politike je v Braziliji v napredni fazi. To je bilo že deveto zaporedno zvišanje Seliča s skupnim povečanjem za 9,75 odstotne točke. Zvišanje obrestnih mer v državi je največje med večjimi gospodarstvi po vsem svetu.

Marca lani je bila Selićeva obrestna mera 2 % na leto, kar je najnižja zgodovinska raven, pet mesecev pozneje pa je že vstopila v krčljivo območje (kar upočasnjuje gospodarsko aktivnost in inflacijo).

To je tudi največji zaostrovalni cikel od uvedbe sistema ciljanja inflacije leta 1999, ko se je izhodiščna obrestna mera dvignila s 25 % na 45 % letno.

Šok obrestnih mer je odgovor BC na zaporedne popravke inflacijskih pričakovanj navzgor za naslednje leto.

Copom se ponovno sestane 3. in 4. maja, ko se začne kolegij BC v svojih odločitvah o obrestnih merah v celoti ozirati na cilj za leto 2023, glede na zaostanek pri učinkih denarne politike na gospodarstvo. Za naslednjo sejo BC predvideva še eno prilagoditev enakega obsega, torej novo povečanje za 1 odstotno točko.

"Copom poudarja, da se bodo prihodnji koraki denarne politike lahko prilagodili, da bi zagotovili približevanje inflacije njenim ciljem, in bodo odvisni od razvoja gospodarske aktivnosti, ravnotežja tveganj in inflacijskih projekcij ter pričakovanj za ustrezno obzorje denarne politike. «, je okrepil.

Rafaela Vitória, glavna ekonomistka pri Banco Inter, pravi, da je odločitev v sredo v skladu z njenimi projekcijami, vendar bi si želela, da Copom pusti svojo naslednjo potezo odprto.

"Smo na koncu cikla in v tem trenutku potekajo fine prilagoditve. Scenarij je zelo nestanoviten, z veliko negotovosti. Idealno bi bilo, da bi Centralna banka svoj naslednji korak pustila odprt. kaže še eno točko povečanja, je malo bolj 'jastrebov', kot smo pričakovali," je dejal.

"Hawkish" je žargon, ki izvira iz "hawk" (jastreb, v angleščini) in se uporablja med ekonomisti, da poudari kontrakcijsko držo avtarhije, bolj agresivno in s težnjo po dvigu obrestnih mer.

Strokovnjak tudi pravi, da Copom kljub temu, da je naznanil, kaj bo naredil na naslednjem sestanku, nakazuje, da bo morda premislil o svoji odločitvi in ​​po potrebi dal še večje povečanje, s čimer bo dal veliko težo naraščajoči inflaciji.

Raziskava Focusa je v ponedeljek (14) pokazala, da se je mediana inflacije, ki jo napovedujejo ekonomisti za letošnje leto, dvignila s 5,65 % na 6,45 %, s čimer se je dodatno oddaljila od zgornje meje cilja, ki ga je postavil CMN (Nacionalni monetarni svet).Letošnji cilj denarne oblasti je 3,5 % z toleranco 1,5 odstotne točke navzgor ali navzdol. Če bodo projekcije potrjene, bo zgornja meja cilja presežena že drugo leto zapored.

Projekcije, ki jih je BC objavil to sredo v referenčnem scenariju, so 7,1 % za leto 2022 in 3,4 % za leto 2023.

Februarja je IPCA (Extended National Consumer Price Index) zabeležil najvišjo vrednost 1,01 %, kar je nad tržnimi pričakovanji, ki so pričakovali povečanje za 0,95 %. V 12-mesečnem obdobju je kazalnik inflacije dosegel 10,54 %.

Soočeni z intenzivnimi inflacijskimi pritiski so ekonomisti popravili svoje napovedi za končno obrestno mero Selića. Za leto 2022 pričakujejo, da bodo obrestne mere zaključile leto pri 12,75 %. V letu 2023 je pričakovanje 8,75 % na leto. Copom upošteva enake številke v obeh razkritih scenarijih projekcij inflacije.

Po mnenju BC bi morebitni preobrat, čeprav delni, zvišanja mednarodnih cen surovin v lokalni valuti povzročil inflacijsko smer pod referenčnim scenarijem.

Po drugi strani, pravi avtarkija, lahko fiskalne politike, ki pomenijo dodatno povečanje povpraševanja ali poslabšajo prihodnjo fiskalno usmeritev, negativno vplivajo na cene in premije za tveganje v državi.

Za institucijo kljub bolj pozitivnemu delovanju javnih računov negotovost glede fiskalnega okvira še naprej ohranja visoko tveganje za odklop inflacijskih pričakovanj.

Za razliko od zadnje izjave je kolegij dejal, da meni, da je to tveganje delno vključeno v inflacijska pričakovanja in cene premoženja, uporabljene v njegovih modelih.

Glede brazilske gospodarske aktivnosti je Copom poudaril, da je objava BDP (bruto domačega proizvoda) za četrto četrtletje 2021 kazala na višjo stopnjo aktivnosti od pričakovane, medtem ko je inflacija potrošnikov še naprej negativno presenetila.

Za Tatiano Nogueiro, ekonomistko pri XP Investimentos, je pozornost pritegnil ton sporočila, ki ga je izdal Copom, pa tudi vključitev alternativnega scenarija, ki mu daje večjo verjetnost, da se bo uresničil.

"Drugo, obsežno sporočilo, z več spremembami in znaki. Najbolj presenetljiv med njimi je zelo negotov scenarij in težko branje. To se je pokazalo," je dejal.

V drugem scenariju, ki ga je pripravil BC, so Copomove inflacijske projekcije za leto 2022 in 3,1 % za leto 2023. Za prihodnje leto bi bila ta ocena pod središčem ciljne inflacije, ki je določena na 3,25 %.

Strokovnjak tudi vidi, da odbor že kaže znake, da se cikel zaostrovanja monetarne politike zaključuje, Selićeva obrestna mera je blizu 12,75 % ali malo več.

bbabo.Net