Člani upravnega odbora Bank of Japan pričakujejo, da se bo inflacija na Japonskem zaradi višjih cen energije pospešila proti 2-odstotnemu cilju banke, vendar so v torek pokazal povzetek mnenj na marčevskem političnem sestanku, vendar so vzbujali dvome o vzdržnosti tega naraščajočega zagona.
Nekateri člani so na seji od 17. do 18. marca opozorili na tveganja znižanja cen in širšega gospodarstva zaradi nedavne inflacije surovin, kjer se je politični odbor odločil ohraniti izjemno ohlapno denarno politiko zaradi negotovosti, ki izhaja iz krize v Ukrajini.
BOJ je edina večja centralna banka, ki še ni normalizirala politike, kar se razlikuje od ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je prvič zvišala obrestno mero po letu 2018, in Evropske centralne banke.
Japonski temeljni indeks cen življenjskih potrebščin se je februarja zvišal za 0,6 % v primerjavi z letom prej, ekonomisti pa pričakujejo, da se bo ta številka še povečala, saj je ruska invazija na Ukrajino povzročila, da so cene surove nafte in surovin zaradi skrbi glede ponudbe močno narasle.
»Medletna stopnja spremembe indeksa cen življenjskih potrebščin bo v prvi polovici fiskalnega leta 2022 verjetno okoli 2 %, predvsem zaradi povečanja cen surovin. Od druge polovice pa je treba pozornost nameniti negativnim tveganjem, ki jih povzročajo morebitni padci cen surovin,« je dejal eden od članov.
Drugi je dejal: "Glede na omejitve proračuna gospodinjstev in konkurenčno okolje za podjetja je malo verjetno, da bo povišanje cen uvoženih surovin povzročilo trajno zvišanje celotnega CPI."
Guverner BOJ Haruhiko Kuroda je dejal, da je treba dvig cen povezati z rastjo plač, da se zagotovi močno domače povpraševanje.
Jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem močno oslabel, saj je cena na valutnih trgih v pričakovanju vse večje razlike v obrestnih merah med Japonsko in Združenimi državami. Dolar se je v ponedeljek na kratko dvignil nad mejo 125 ¥, prvič po avgustu 2015. Šibek jen napihuje stroške uvožene energije, hrane in drugih artiklov.
Eden od članov odbora za politike je dejal, da so vplivi gibanj cen surovin in deviznih tečajev na gospodarstvo in cene, ne pa sama gibanja, pomemben dejavnik pri usmerjanju denarne politike.
»Ob dvigu cen surovin in drugih cen lahko stopnja inflacije preseže 2 %. Če pa se bo pritisk na gospodarsko aktivnost in cene povečal, bi lahko gospodarstvo spet padlo v deflacijo,« je dejal eden od članov.
Povzetek mnenj je sestavil Kuroda in ne pripisuje komentarjev posameznim članom.
bbabo.Net