Tripoli – Libija morda leži na največjih zalogah nafte v Afriki, vendar se številne družine spopadajo s hitro naraščajočimi potrošniškimi cenami, ko se bliža praznični muslimanski sveti mesec ramadan.
Ker je depreciacija valute povečala stroške uvožene hrane in drugega blaga, je dejal samozaposleni Mohamad al-Weheshi, 29, "se moramo zadovoljiti z minimumom".
Z mesečnim dohodkom okoli 150 dolarjev po uradnem menjalnem tečaju, je dejal, "bomo kmalu morali brez mesa".
Valuta libijskega dinarja, ki se uradno trguje pri 4,8 za ameriški dolar, je pred kratkim padla na vzporednem trgu s približno pet dinarjev za ameriški dolar na zdajšnjih 7,5.
Ekonomski analitik Abubakr al-Tur je dejal, da "Libija doživlja kritično situacijo z naraščajočimi cenami in devalvacijo valute".
To je po njegovih besedah "močno vplivalo na kupno moč državljanov, ki vse bolj ne morejo dobiti osnovnih izdelkov".
Ko je opozoril na nedavna zaprtja podjetij in odpuščanja, je analitik dejal, da je "težko in vpliva na vse razrede, razen na najbogatejše".
Začasni premier Abdulhamid Dbeibah, ki vodi vlado v Tripoliju, ki jo priznavajo ZN, je v torek dejal, da njegova vlada "deli zaskrbljenost Libijcev".
Rekel je, da je "odločen vrniti dinar na prejšnjo raven", pri čemer je spomnil na "zarote, skovane za izkoriščanje težav ljudi" in "ohranjanje nestabilnosti" v Libiji.
– Napihnjen državni sektor –
Libija si še vedno težko opomore od dolgoletne vojne in kaosa po strmoglavljenju dolgoletnega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011 in ostaja razdeljena med dve rivalski administraciji.
Severnoafriško državo s sedmimi milijoni prebivalcev pestita nestabilnost in korupcija.
Dbeibahova vlada v Tripoliju si težko deli oblast in sredstva v Libiji s konkurenčno upravo na z nafto bogatem vzhodu, ki jo podpira vojaški mož Khalifa Haftar.
Libija z izvozom nafte in plina zasluži okoli 20 milijard dolarjev neto prihodkov na leto, kar predstavlja približno 95 odstotkov državnih prihodkov.
Velik del tega bogastva poplača napihnjen javni sektor, ki zaposluje skoraj tretjino prebivalstva, pa tudi državne subvencije, ki naj bi zagotavljale nizke cene goriva in do nedavnega osnovnih živil.
Dbeibah je v okviru gospodarskega programa, imenovanega "Vrnitev v življenje", začel velike infrastrukturne projekte, z gradbenimi žerjavi, ki so zdaj posejani po prestolnici.
Analitik Tur je dejal, da je "vlada res izvedla reforme in projekte obnove", a ti programi ostajajo "nezadostni".
– ‘Najbolj trpijo upokojenci’ –
Kriza življenjskih stroškov in krč tuje gotovine sta nastopila potem, ko je centralna banka Libije objavila ukrepe, za katere je dejala, da so namenjeni zagotavljanju večje finančne stabilnosti.
Uvozne akreditive – edino zakonito sredstvo uvoznika za nakup izdelkov v tuji valuti – je omejil na nakup zdravil in živil v tujini.
To je prisililo uvoznike avtomobilov, obdelovalnih strojev in gradbene opreme, da so se obrnili na vzporedni trg, da bi našli tujo valuto.
Nakupi državljanov v tuji valuti so bili medtem omejeni na 4.000 dolarjev na osebo na leto, kar je manj od 10.000 dolarjev.
Kupna moč gospodinjstev je dodatno prizadeta, ker so cene osnovnih živil, kot so testenine, riž, sladkor in moka, ki so bile prej pretežno subvencionirane, zdaj na vzporednem trgu indeksirane na raven dolarja.
Medtem je v zadnjih mesecih prišlo tudi do zamud pri izplačilu državnih plač za 2,3 milijona libijskih javnih uslužbencev in pri izplačilu pokojnin.
Torej, ko cene naraščajo, "najbolj trpijo upokojenci", je dejal 65-letni Mohamad al-Werfalli, ki je z ženo nakupoval v supermarketu v Tripoliju.
"Naše pokojnine so se pocenile, zlasti za javne uslužbence," je dejal in dodal, da starejši zdaj "čas čakajo na izplačilo pokojnin".
bbabo.Net