Frankfurt – Pričakuje se, da bo vztrajna inflacija spodbudila oblikovalce obrestnih mer v evrskem območju, da bodo v četrtek spet ohranili nespremenjene stroške izposojanja, saj čakajo na jasnejše znake trajnega umirjanja potrošniških cen, preden začnejo zniževati.
Stroški izdelkov za vsakodnevno uporabo so po ruski invaziji na Ukrajino in zaradi težav v dobavni verigi, povezanih s pandemijo, narasli, zaradi česar je Evropska centralna banka sprožila zgodovinski cikel dvigovanja obrestnih mer.
Inflacija, ki je konec leta 2022 dosegla vrh pri več kot 10 odstotkih, se vztrajno umirja in je februarja dosegla 2,6 odstotka, s čimer se približuje dvoodstotnemu cilju ECB.
Hkrati so obeti slabi, saj se je evroobmočje le za las izognilo tehnični recesiji v drugi polovici leta 2023, ki jo obremenjuje slaba uspešnost njegovega največjega gospodarstva, Nemčije.
Upočasnitev inflacije in poslabšanje gospodarstva bi morala okrepiti argumente za znižanje obrestnih mer. Vendar se rast cen življenjskih potrebščin ne upočasnjuje tako hitro, kot se je pričakovalo, in ECB je zaskrbljena, ali bo opravila »zadnji kilometer« za dosego svojega cilja.
Pričakuje se, da bo upravni svet institucije s sedežem v Frankfurtu na četrtem zaporednem srečanju v četrtek obdržal referenčno obrestno mero za vloge nespremenjeno pri rekordnih štirih odstotkih.
"Menimo, da ECB ne bo dovolj prepričana, da je evroobmočje šlo dovolj daleč" v procesu dezinflacije ... celo za razpravo o znižanju obrestnih mer, kaj šele da bi signalizirala, da je to neizbežno, "je dejal HSBC v zapisu.
Kljub temu bo srečanje pozorno spremljano, da bi ugotovili, kdaj bo ECB začela zniževati stroške zadolževanja, pri čemer večina vlagateljev zdaj stavi na prvo potezo junija.
Bistvenega pomena za njihove izračune bodo posodobljene napovedi banke, ki naj bi bile objavljene skupaj z odločitvijo o obrestni meri, pri čemer se pričakuje rahla revizija navzdol za letošnjo rast BDP in inflacijo.
– ‘Naslednja poteza je dol’ –
Analitiki menijo, da so se gonila inflacije premaknila s stroškov energije, ki so močno narasli po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, na inflacijo v storitvenem sektorju in rast plač.
"Rast plač ostaja povišana, z malo znaki hitrega preobrata, kar spodbuja neomejeno inflacijo storitev," je dejal Frederik Ducrozet, glavni ekonomist pri Pictet Wealth Management.
Povečane geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu so povečale tudi skrbi, da bi se lahko inflacija ponovno okrepila.
Napadi jemenskih upornikov na ladijske prevoze v Rdečem morju so spodbudili ladjarske družbe, da se izognejo ključni trgovski poti, medtem ko bi lahko posledica vojne med Izraelom in Hamasom vplivala na cene nafte.
Ameriška centralna banka Federal Reserve, ki ima svojo naslednjo sejo o določanju obrestnih mer 19. in 20. marca, se prav tako spopada s tem, kdaj začeti zniževati obrestne mere, saj vrsta močnih gospodarskih odčitkov zatemni možnosti zgodnjega znižanja.
Za ECB ni nobenega dvoma, da bo njena naslednja poteza rez.
"Morda bo prišlo do zadrževanja, zadrževanja, zadrževanja in zadrževanja, toda naslednji premik bo navzdol," je konec januarja dejala predsednica ECB Christine Lagarde.
Konec lanskega leta so se pojavila ugibanja, da bi do znižanja lahko prišlo že marca, saj je inflacija začela močno padati.
Toda ta pričakovanja so izginila, ko se je rast cen izkazala za trdovratno, pri čemer osnovna inflacija – ki je odpravila nestanovitne stroške energije in hrane – zlasti ni padla tako hitro, kot so upali.
Medtem ko opazovalci zdaj stavijo na prvo zmanjšanje v juniju, pričakujejo, da se bo proces odvijal počasi.
"Pričakujemo, da bo ECB postopno omilila denarno politiko in leta 2024 znižala obrestne mere za kumulativno 100," je dejal Ducrozet.
bbabo.Net