Bern – IMF je v četrtek pozval Švico, naj okrepi ureditev finančnega sektorja, saj je nadzor UBS postal "večji izziv", odkar je po prevzemu Credit Suisse prerasel v globalnega bančnega velikana.
Največjo švicarsko banko je lani močno oborožila vlada, da je kupila Credit Suisse zaradi strahu, da bi drugi največji posojilodajalec v državi lahko propadel in sprožil svetovno finančno krizo.
"Lekcije iz primera CS bi morale biti podlaga za nadaljnje reforme za krepitev regulativnega in nadzornega okvira," je dejal IMF v izjavi ob zaključku svoje letne misije osebja v Švici.
Tako kot UBS je bila tudi Credit Suisse med 30 mednarodnimi bankami, ki so zaradi njihovega pomena v svetovni bančni arhitekturi ocenjene kot prevelike, da bi propadle.
Združitev je v Švici sprožila resne pomisleke glede delovnih mest, konkurence in velikosti nastale banke glede na švicarsko gospodarstvo.
"Zapletenost globalnih operacij združene banke prav tako otežuje nadzor," je dejal Mednarodni denarni sklad.
"V primeru prihodnje krize prejšnje možnosti združevanja morda ne bodo več izvedljive," je na novinarski konferenci opozorila vodja delegacije IMF Pelin Berkmen.
Ustanova s sedežem v Washingtonu je opozorila, da je UBS največja "G-SIB" - globalna sistematično pomembna banka - glede na gospodarstvo svoje matične države.
IMF je dejal, da je treba "pooblastila in sredstva" nadzornika švicarskega finančnega sektorja povečati, "da se omogoči zgodnje in učinkovito posredovanje", ko je to potrebno.
Odbor za finančno stabilnost skupine G20, ustanovljen po svetovni finančni krizi 2007–2008, da bi vodil reforme industrije, je februarja dal podobno priporočilo.
K večjim pooblastilom za kaznovanje slabih bank je pozval tudi švicarski nadzorni organ za finančni trg.
UBS je kupila Credit Suisse po ugodni ceni 3,25 milijarde dolarjev.
Banka je prvotno poročala o čistem dobičku za leto 2023 v višini 29 milijard dolarjev, vendar je v četrtek objavila popravljeno številko 27,8 milijarde dolarjev po pregledu ocene poštene vrednosti posla.
IMF je dejal, da se švicarsko gospodarstvo "ponaša z močnimi temelji" in da naj bi "letos postopno okrevala rast" na 1,3 odstotka, ki ji bo leta 2025 sledilo 1,4 odstotka.
Dodal pa je, da se država sooča z "številnimi izzivi", vključno z "naraščajočimi pritiski na porabo", prihodnjimi finančnimi vrzelmi v pokojninskem sistemu in ranljivostmi v nepremičninskem sektorju.
bbabo.Net