Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ne le, da ni povzročila katastrofalnih posledic na svetovnem trgu, ampak je ustvarila nove trgovinske priložnosti za številne države, pravijo analitiki Nacionalnega urada za ekonomske raziskave (NBER) in Svetovne banke (WB) izvedel. Največji nenaftni izvozniki, razen ZDA in LRK, so povečali izvoz v tujino in ZDA, medtem ko so zmanjšali dobavo le na Kitajsko. Hkrati so države z višjimi akumuliranimi neposrednimi tujimi naložbami (NTI) in večjim deležem izvoza po trgovinskih sporazumih lahko povečale izvoz bolj kot druge.
Pablo Feigelbaum, Pinelope Goldberg, Patrick Kennedy, Amit Handelwal iz NBER in Daria Taglioni iz WB v decembrski študiji "Trgovska vojna ZDA in Kitajske in globalna prerazporeditev", ki temelji na Svetovnem trgovinskem centru (skupna agencija STO-ZN za podporo izvozu MSP). ) analiziral mesečne podatke o svetovnih trgovinskih tokovih od januarja 2014 do decembra 2019. Nastali vzorec 50 najboljših držav izvoznic, vključno z ZDA in Kitajsko ter brez izvoznikov nafte, pokriva 95,9 % svetovne trgovine. Hkrati so znanstveniki merili trgovinske tokove na podlagi podatkov o uvozu držav, ne pa na podlagi izvoza.
Avtorji iz NBER in WB so ugotovili, da se trgovinski konflikt med ZDA in LRK ni izkazal za pretirano škodljivega za svetovno trgovino. 48 držav (najboljši izvozniki razen ZDA, LRK in izvoznic nafte) je v povprečju povečalo svoj izvoz v ZDA, zmanjšalo izvoz v LRK in znatno povečalo izvoz blaga v preostali svet (vse države, vključno z nafto in malimi izvozniki in brez ZDA in Kitajske) ...
Znanstveniki so ugotovili, da je trgovinska vojna izrazito povečala svetovni izvoz za 19 držav in zmanjšala izvoz le za eno. Države z bolj odprtim gospodarstvom, visokimi zalogami neposrednih tujih naložb in višjim deležem izvoza po trgovinskih sporazumih so ob trgovinski vojni med največjima gospodarstvoma beležile močnejšo rast izvoza. Analitiki to pripisujejo dejstvu, da trgovinski sporazumi zmanjšujejo fiksne stroške izvoznikov za širitev na tujih trgih in/ali izravnajo tveganja, ki jih povzroča negotovost zaradi trgovinske vojne. Višje stopnje NTI po njihovem mnenju lahko kažejo na tesnejše družbeno-ekonomske in politične vezi s tujimi trgi, kar pripomore k širjenju izvoza.
Spomnimo, da je bilo postopno povečanje omejitev trgovine med ZDA in Kitajsko v letih 2018–2019 dojeto kot resna grožnja svetovnemu trgu. Skupni izvoz G20 je na primer po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v tretjem četrtletju 2018 narasel le za 0,3 % (zaradi izvoznikov nafte; glej od 3. decembra 2018). Svetovna trgovinska organizacija je aprila 2019 ugotovila, da negotovost v svetovnem gospodarstvu zaradi trgovinske vojne negativno vpliva na naložbe in posledično vodi do zmanjšanja obsega trgovine z opremo (glej od 3. aprila 2019). Septembra 2019 je OECD poročal, da bi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko upočasnila svetovno rast na desetletno najnižjo raven: s 3,6 % leta 2018 na 2,9 % ob koncu leta 2019. (glej 20. september 2019).
Do konca leta 2019 pa se je izkazalo, da se najbolj negativne napovedi niso uresničile – predvsem zaradi dejstva, da ZDA niso uvedle povišanih dajatev na elektroniko in blago, kjer je delež Kitajske kot tujega dobavitelja blizu 80-90 % (glej od 27. decembra 2019). Sama trgovinska vojna je predlani dosegla vrhunec in jo je nadomestila zavrnitev uvedbe novih ovir sredi pandemije: po podatkih STO so države G20 od sredine maja do sredine oktobra 2020 močno zmanjšale število novih omejitev ( glej od 19. novembra 2020). Vendar pa analitiki NBER in Svetovne banke ugotavljajo, da se številne povišane tarife v trgovini med ZDA in LRK nadaljujejo tudi po letu 2021.
Na splošno trgovinska vojna ni samo prerazporedila trgovinskih tokov, ampak tudi ni preprečila rasti svetovne trgovine. Kljub popolnemu preobratu dolgoletnega svetovnega trenda zniževanja carin proti protekcionizmu se globalizacija, merjena z rastjo izvoza, ne ustavi.
bbabo.Net