Kijevske oblasti menijo, da je smiselno organizirati sestanek (morda v obliki videokonference) voditeljev Ukrajine, Rusije in Združenih držav. Svoj predlog so že poslali v Moskvo in Washington - ameriški politiki so izrazili "globoko zanimanje". Res je, o čem točno bodo stranke govorile, kijevske oblasti ne govorijo. Kijev želi tristranska pogajanja s sodelovanjem ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, njegovega ruskega kolega Vladimirja Putina in ameriškega predsednika Joeja Bidena. To je med razpravo v Atlantskem svetu sporočil vodja urada ukrajinskega voditelja Andrij Jermak.

“Predsednik Zelensky je predsedniku Bidnu predlagal – in menimo, da bi bilo smiselno – organizirati tristransko srečanje, morda prek videokonference. Še vedno čakamo [na odgovor] ruske strani," je dejal Yermak. Po njegovih besedah ​​je ameriška stran "izrazila globok interes".

Hkrati ukrajinski politiki niso opredelili konkretnih vprašanj, o katerih bi radi razpravljali na predlagani konferenci, je povedal vir RIA Novosti v Moskvi. Sogovornik agencije je poudaril, da "če govorimo o konfliktu v Donbasu, potem bi moral o tej temi neposredno razpravljati z Doneckom in Luganskom."

Vmes je Kremelj zavrnil kakršen koli predlog Washingtona. "Ne. Zaenkrat še niso prejeli ničesar," je dejal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.

Hkrati Bela hiša v kontekstu predloga ukrajinske strani ni mogla povedati ničesar.

Kijev je večkrat ponudil pogovore z vpletenostjo ZDA. Zlasti je bila taka ideja izražena tudi v okviru normandijskega formata, ki pomeni reševanje znotrajukrajinskega konflikta v Donbasu s srečanji voditeljev Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije.

Vladimir Zelensky je ponudil tudi pogovor z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v kakršni koli obliki. Peskov je v odgovoru opozoril, da mora biti vsak dialog "razumljiv, pripravljen in osredotočen na doseganje določenega rezultata."

Hkrati si Ukrajina prizadeva za vstop v Nato. Yermak je poudaril, da je država na to "popolnoma pripravljena". Dodal je, da Kijev čaka na zahteve, ki morajo biti izpolnjene za članstvo v zavezništvu. "Želim ponoviti, da je danes to vprašanje življenja in smrti," je dejal Yermak.

Ruske politike in diplomate skrbi takšna vnema, saj bi se v tem primeru lahko Natove vojaške skupine približale neposredno meji Ukrajine in Rusije. Zavezništvo pa je zaskrbljeno zaradi ruskih enot, ki se nahajajo v bližini meja z Ukrajino. Zahodni politiki so Moskvo večkrat obtožili "agresivnih dejanj" proti Kijevu. Rusija meni, da je to mnenje izgovor za nameščanje več orožja čim bližje Ruski federaciji in zagotavlja, da vojska nikomur ne grozi, Moskva pa ne bo napadala sosednjih držav.

Moskva je pripravila sveženj predlogov o varnosti in ga poslala ZDA in Natu. Ruska stran je v enem od pogojev predpisala, da bo Severnoatlantska zveza prenehala z vojaškim sodelovanjem s postsovjetskimi državami, se odpovedala bazam na njihovih ozemljih in tudi ustavila napredovanje proti vzhodu. Pred dnevi so potekala pogajanja med strankama o tem vprašanju. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da se zavezništvo odpoveduje pogoju zavrnitve članstva Ukrajine.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da Moskva "kategorično ne sprejema" nastopa Natovega kontingenta blizu meja države.

»Predvsem glede na smer, ki jo vodi ukrajinsko vodstvo – tako prejšnje kot sedanje. Poleg tega je to prava rdeča črta," je dejal vodja oddelka 14. januarja na tiskovni konferenci o rezultatih za leto 2021.

Tudi rusko vodstvo se ne strinja z dejstvom, da lahko zahodne države postavijo svoje vojaške baze na ukrajinski del Azovskega morja, tudi če Ukrajina ne postane del bloka.

"To je tudi za nas nesprejemljivo, saj je razporeditev udarnega orožja na ozemlju naših sosed, v tem primeru Ukrajine, ki bo ogrožala Rusijo, še ena rdeča črta," je dodal Lavrov.

Lavrov meni, da lahko prisotnost orožja NATO in zahodnih inštruktorjev v Ukrajini izzove Kijev v "vojaške avanture", kar neposredno ogroža varnost Rusov.

Ukrajina sodeluje z Natom, zlasti izvaja vojaške vaje na obali Črnega morja. Vendar še ni vstopila v Nato. Dejstvo je, da so nerešeni teritorialni konflikti »kontraindikacija« za vstop v vojaški blok, sicer bodo morali vsi zavezniki sodelovati v sovražnosti, kar predstavlja še večjo grožnjo.

bbabo.Net