Balkanski polotok (bbabo.net), – Medtem ko so uradniki EU pozdravili rezultate srbskega referenduma o ustavnih spremembah, so opozicijske stranke izrazile sume o prirejanju – čeprav jim je dejstvo, da je več mest glasovalo proti vladi, vlilo optimizma.
Rezultati srbskega referenduma, na katerem so državljani na referendumu podprli spremembe ustave države in sveženj pravosodnih reform, so poželi različne odzive doma in v tujini.
Medtem ko so uradniki EU pohvalili rezultat, je opozicija izrazila dvome, čeprav je dejstvo, da so nekatera večja mesta, vključno z prestolnico Beograd, glasovala proti spremembam, vlila optimizma.
Evropski komisar za širitev Oliver Varhelji je na Twitterju zapisal, da so srbski volivci "podprli spremembo ustave za okrepitev neodvisnosti sodstva".
"Pozdravljam ta pomemben korak in zavezanost poti #EU. Še naprej bomo sodelovali s srbskimi oblastmi pri ambicioznem programu reform, pri pospeševanju integracije v EU,« je Varhelji zapisal na Twitterju.
Podobna sporočila je poslal poročevalec EP za Srbijo Vladimir Bilchik, ki je dejal: "Ta novica Srbijo premakne še en korak naprej na njeni poti v EU."
Srbske opozicijske stranke se s tem niso strinjale in so podprle glasovanje proti ali bojkot, češ da so bile spremembe zgolj kozmetične in da ima vladajoča Srbska napredna stranka še vedno številne načine vplivanja na sodstvo.
Del opozicije je dejal, da sumi, da so rezultati referenduma ponarejeni, vključno z desničarskim gibanjem Dveri in "Dosta je bilo" ("Dosta je bilo"), ki ugotavlja, da so nekatera največja mesta glasovala proti.
Boško Obradović, vodja Dveri, je predsednika Aleksandra Vučića, ki je razglasil rezultate pred Državno volilno komisijo RIK, obtožil, da je ponaredil izid, ker je trdil, da je bila volilna udeležba 101,01-odstotna.
"Kdo je Vučić, da bi razglasil rezultate referenduma in zakaj je to storil pred volilno komisijo?" Bil je v veliki paniki in težavah, zato ni uspel sešteti treh števk,« je dejal Obradović in dodal, da je čudno, da je več večjih mest glasovalo proti – a da je večina še vedno za spremembe.
Po preliminarnih rezultatih je v prestolnici Beogradu proti ustavnim spremembam glasovalo 54 odstotkov ljudi. V dveh drugih večjih mestih, Nišu na jugu in Novem Sadu na severu, je predlogu "ne" odgovorilo tudi okoli 53 odstotkov volivcev.
Opozicija je bila znova razdvojena, ko je šlo za bojkot referenduma ali glasovanje proti njemu. Največja opozicijska opcija, Stranka svobode in pravice, ki jo vodi nekdanji beograjski župan Dragan Đilas, je pozvala k bojkotu. Ljudska stranka pod vodstvom nekdanjega zunanjega ministra Vuka Jeremiča ni imela enotnega stališča, aktivno akcijo ne pa je imelo le zeleno levo gibanje Ne davimo Beograd.
Tudi vladajoča stranka, znana po disciplinirani volilni bazi, kljub podpori javnosti s strani Vučića in premierke Ane Brnabič ni močno kampirala.
Pavle Grbović, vodja opozicijskega Gibanja svobodnih državljanov PSG, ki je pozvalo k glasovanju proti spremembam, je v ponedeljek dejal, da nizka volilna udeležba kaže, da SNS ne more računati na glasove, ki so ji dali javnomnenjske raziskave.
"SNS ima še vedno največjo podporo, vendar to ne pomeni, da so nedotakljivi," je dejal predsednik PSG.
Po rezultatih RIK-a je glasovalo le 30 odstotkov ljudi, 59, 71 odstotkov jih je podprlo spremembe in 39,26 odstotka glasov proti.
Iz beograjske nevladne organizacije CRTA, skupine, ki je opazovala glasovanje, je dejala, da se zdijo volilne komisije "precej nepripravljene" na volilni proces, kar bi lahko povzročilo "različne morebitne težave". Po podatkih CRTA so bile na 4 odstotkih volišč ugotovljene različne nepravilnosti.
Nevladna organizacija je tudi poudarila, da je morala opazovalce umakniti z enega volišča, ker so jim grozile »nepooblaščene osebe«.
bbabo.Net