Bruselj, 17. januarja (bbabo.net)
"Podpiramo uvedbo nujnih in nujnih ukrepov za prašičerejski sektor na ravni Evropske unije (EU)." To je na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju povedal minister za kmetijstvo dr. Ivan Ivanov, so sporočili iz Direktorata za odnose z javnostmi in protokol kmetijskega ministrstva. Takšne ukrepe je po njegovih besedah treba sprejeti tako, da se izognemo nadaljnjim motnjam trga. "Menimo, da je treba sektorju zagotoviti neposredno finančno pomoč za izhod iz krize, podobno kot je bila mleku in mlečnim izdelkom v letih 2009 in 2016," je dejal dr. Ivan Ivanov.
Minister Ivanov je pojasnil, da se sektor svinjine v Bolgariji sooča z resno krizo. Poudaril je, da so med glavnimi problemi: dvig cen osnovnih krmnih rastlin in mešanic ter občutno zvišanje proizvodnih stroškov v kmetijstvu, predvsem goriv in električne energije. Cene električne energije, porabljene v kmetijstvu pri nas, so se v primerjavi z letom 2020 zvišale za 160 odstotkov. »Proizvajalci mesa so v izjemno težkih tržnih razmerah, na katere vplivajo tako omejitve v zvezi z zmanjševanjem afriške prašičje kuge (APK), povečane zahteve po proizvodnji v klavnicah zaradi COVID-19, povečanih stroškov krme in presežne ponudbe na evropskem trgu, kar zavira rast cen,« je dejal kmetijski minister.
Minister Ivanov je sporočil, da je v podobni situaciji tudi perutninarski sektor. Dejal je, da kljub trendu naraščanja odkupnih cen v sektorju mleka in mesa stroškov ni mogoče pokriti.
V okviru srečanja se je minister za kmetijstvo udeležil tudi razprave na temo "Trajnost ogljičnih ciklov". Poudaril je, da je za doseganje ciljev, ki si jih je zastavila EK za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, potrebno zagotoviti zadostno nadomestilo kmetom za dodatna prizadevanja, glede na ohranjanje njihove konkurenčnosti. »Strateški načrt države vključuje posege in eko sheme, povezane z izvajanjem nizkoogljičnih kmetijskih praks,« je povedal dr. Ivanov in dodal, da gre za uporabo vmesnih posevkov, pokrivnih posevkov, ohranitveno obdelavo tal in izboljšanje značilnosti krajine. Minister Ivanov je poudaril, da morajo ti ukrepi prispevati k trajnosti ogljičnega cikla v kmetijskih in gozdarskih ekosistemih, ne morejo pa enostransko voditi k drastičnemu zmanjšanju emisij ogljika, kot je ambicija Komisije.
Ministrica za kmetijstvo je tudi poudarila, da je treba doseči ravnovesje v trgovinskih pogajanjih z vsemi pogajalskimi državami, predvsem pri uvozu kmetijskega blaga v Unijo iz tretjih držav. "Za doseganje učinkovitih in poštenih rezultatov morajo biti zahteve enake visokim standardom EU," je dejal minister Ivanov.
Minister Ivanov je poudaril, da so za Bolgarijo občutljiva vprašanja: kot so uvoz medu, sončničnega olja, perutnine in orehov iz Ukrajine in držav Mercosurja; zaščita geografskih označb, kot sta bolgarsko rožno olje in muškatno žganje Straldzha v sporazumu o prosti trgovini z Avstralijo; zmanjšanje kvot za ovce in jagnjetino, uvoženo iz Nove Zelandije. "Bolgarija podpira zahtevo Poljske Evropski komisiji, da je treba spremljati stanje v zvezi z embargom, ki ga je uvedla Belorusija, in sprejeti ukrepe za preprečevanje izgub proizvajalcev v EU," je zaključil minister Ivanov.
V okviru srečanja se je minister Ivanov srečal z ministrom za kmetijstvo in razvoj podeželja Romunije Adrianom-Ionutom Chesnoyujem, ministrom za kmetijstvo Estonije Urmasom Kruusom in ministrom za kmetijstvo in prehrano Francije Julienom Donormandijem.
bbabo.Net