Ukrajina še naprej prevladuje na dnevnem redu zahodnih diplomatov. V ponedeljek so, da bi "izrazili solidarnost" z republiko, v Kijev naenkrat odleteli zunanji ministri štirih držav - Avstrije, Slovaške, Češke in Nemčije. Istega dne je bil v Moskvi rusko-francoski vrh, v Washingtonu pa ameriško-nemški. Osrednje vprašanje vseh teh pogajanj je preprečevanje vojne v Evropi. Kijev upa, da bo diplomatska dejavnost pomagala preprečiti Rusko federacijo pred morebitno agresijo. Obenem Kremelj jasno daje vedeti, da razvoda še ni pričakovati – in za to je kriv Zahod.
Diplomatski maraton, posvečen razbremenitvi razmer okoli Ukrajine, se je nadaljeval tudi ta teden. Da bi torej "izrazili solidarnost z državo pod močnim pritiskom", so v ponedeljek z enim letom v Ukrajino prispeli zunanji ministri Avstrije, Slovaške in Češke. "Letimo v Kijev in na vzhod Ukrajine, da bi na kraju samem videli, kaj doživlja država, na mejah katere je razporejena tuja vojska," je pred letom pojasnil Jan Lipavsky, vodja češke diplomacije. Trije ministri so obiskali vas Stanytsia Luhanska, ki se nahaja na stični črti v Donbasu.
Poleg tega je v ponedeljek na dvodnevni obisk v Ukrajino prispela nemška zunanja ministrica Annalena Berbock. Gospa Burbock se je v Kijevu pogovarjala s svojim ukrajinskim kolegom Dmitrijem Kulebo, v torek pa bo odpotovala tudi v Donbas, da bi se po njenih besedah pogovorila z ljudmi in ocenila humanitarne razmere.
Minister Kuleba je na skupni tiskovni konferenci z Annaleno Burbock obisk označil za "zelo jasen znak nemške solidarnosti". Povedal je, da so se pogovori dotaknili širokega spektra vprašanj. "Seveda smo začeli z varnostnimi razmerami in s prizadevanji, ki si jih Nemčija prizadeva v normandijskem formatu in na dvostranskih odnosih z Rusijo, da bi odvrnila rusko agresijo," je dejal ukrajinski minister. Svojemu kolegu se je zahvalil tudi za pripravljenost za naslednje srečanje svetovalcev voditeljev Normandijske četverice (Ukrajina, Rusija, Nemčija, Francija) v Berlinu, ki bi lahko potekalo 10. februarja.
"Rada bi popolnoma jasno izrazila, da bomo naredili vse, da do eskalacije ne pride," je zagotovila Annalena Burbock.
Ob tem je gospa Burbock jasno povedala, da je Berlin pripravljen na "stroge sankcije" proti Rusiji, četudi bi to bil resen udarec nemškemu gospodarstvu.
"Navsezadnje govorimo o varnosti Ukrajine," je poudaril minister. In dodala, ko se je obrnila na svojega kolega: "Dragi Dmitrij, veš, da lahko računaš na Nemčijo."
Kijev ne izgublja upanja za širitev vojaške pomoči iz Berlina. "Na dnevnem redu bodo vprašanja vojaške oskrbe Ukrajine z Nemčijo ali s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, ki potrebujejo nemško dovoljenje," je pred pogovori napovedal minister Kuleba.
Doslej se je Nemčija odločila, da bo Kijevu prenesla le 5000 vojaških čelad.
Po besedah nemške obrambne ministrice Christine Lambrecht bi to moral biti "zelo jasen signal", da je Berlin na ukrajinski strani.
Spomnimo se, da je Berlin po drugi svetovni vojni izvajal politiko zavračanja izvoza orožja v konfliktna območja. V zadnjih tednih je bila ZRN zaradi tega položaja deležna kritik tako v tujini kot doma. »Glede na našo zgodovino izvažamo najnovejše podmornice v Izrael. Zdaj se upravičeno sprašujejo, ali Nemčija iz istega razloga ne bi smela dobavljati orožja Ukrajini,« je dan prej dejal Christoph Heusgen, nekdanji svetovalec prejšnje kanclerke Angele Merkel. V intervjujih za časopisa Rheinische Post in General-Anzeiger je nemško vlado obtožil dvojnih meril. In Dmitrij Kuleba je konec prejšnjega tedna v intervjuju za CNBC odkrito izjavil: "Čelade v trenutnih razmerah so moteče. Nemčija lahko zagotovo naredi več."
V ponedeljek se minister s tako ostrimi izjavami ni javno oglasil. Osredotočil se je predvsem na hvaležnost Zahodu za visoko diplomatsko dejavnost. "Intenzivna diplomacija vam zdaj omogoča, da obdržite situacijo (na rusko-ukrajinski meji.—) pod nadzorom," je pojasnil Dmitrij Kuleba. "Kijev je postal privlačno središče za mednarodno diplomacijo, to pa je tudi odvračalo za Rusijo."
Treba je opozoriti, da so tudi drugi deli sveta zaposleni s problemom preprečevanja "napada na Ukrajino". Olaf Scholz je v ponedeljek prvič obiskal Washington kot nemški kancler. Kot so zapisali v tiskovni službi Bele hiše, so na dnevnem redu njegovih pogovorov z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom vprašanja "oblikovanje ruskih sil na meji Ukrajine" in "močan paket sankcij" proti Ruski federaciji. Bela hiša ni izključila, da se bodo posvetovanja o plinovodu Severni tok 2 nadaljevala.Z naborom "določenih idej" za detant v Evropi, kot je izjavil tiskovni sekretar ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov, je francoski vodja Emmanuel Macron prispel v Moskvo na pogajanja. V torek bo g. Macron v Kijevu. To bo prvi obisk francoskega predsednika v Ukrajini po 24 letih. In zvečer istega dne bo Emmanuel Macron skupaj z Olafom Scholzom in poljskim predsednikom Andrzejem Dudo imel tristransko srečanje v Berlinu - in tam bodo v središču pozornosti tudi razmere okoli Ukrajine.
Kljub številnim prizadevanjem zahodnih diplomatov se zdi, da o detantu v Evropi še ni govora. Že pred pogovori med Macronom in Putinom so v Kremlju izjavili, da od obiska ne pričakujejo "odločitvenih sprememb". Dmitrij Peskov je ob tem obžaloval: namesto da bi razpravljale o temi varnostnih jamstev za Rusijo, se zahodne države osredotočajo na "obstoječi po njihovem mnenju problem "prihodnjega napada Ruske federacije na Ukrajino". "Iz ZDA in evropskih prestolnic prihajajo različne izjave o tem," je bil ogorčen in dodal, da zato "zaenkrat vztraja zelo, zelo napeto ozračje."
bbabo.Net