Ukrajina (bbabo.net) - Ameriške oblasti ne uporabljajo več izraza "neposredna" za opis morebitne "invazije" na Ukrajino, je novinarjem povedala tiskovna sekretarka Bele hiše Jen Psaki. "Nehali smo ga uporabljati, ker ... je pošiljal signal, ki ga nismo nameravali poslati - kot vemo, da se je [ruski predsednik Vladimir] Putin odločil," je dejala Psaki na brifingu. Da bodo previdnejši pri izjavah, se je Bela hiša po pozivih Ukrajine odločila, da ne seje panike. »Rekel bi, da v večini primerov ... rekli smo, da lahko napade kadar koli. Res je, a še vedno ne vemo, ali se je odločil," je dejala Psaki.

Ameriško zunanje ministrstvo je v sredo, 2. februarja, potrdilo, da je dokument, ki ga je objavil španski časnik El País, res pisni odgovor Washingtona na predloge ruskih varnostnih garancij. »Teh dokumentov nismo objavili, a zdaj, ko so objavljeni, lahko potrdimo, kar smo vedno govorili. Stojimo z našimi zavezniki v Natu v naši odločenosti, da se vključimo v odprto, konstruktivno in resno diplomatsko sodelovanje. Če Rusija res želi iskati rešitve s pogajanji, kot trdi, ti dokumenti jasno kažejo, da obstaja pot naprej. Če bi vir teh dokumentov, kdor koli že so, mislil, da bi njihovo puščanje [v medije] spravilo ZDA v zadrego, zabilo klin med ZDA in Nato, mislim, da bi (tisti, ki so dokumente pricurljali v medije) razumeli. da so se zelo zmotili, «je dejal Ned Price, vodja tiskovne službe State Departmenta. Pred tem je El País razdelil dokumente, ki so po navedbah publikacije vsebovali odgovore ZDA in Nata na ruske predloge za varnostna jamstva. Odgovori kažejo, da so ZDA in Nato pripravljene razpravljati o evropskih varnostnih vprašanjih z Rusijo, vendar se ne strinjajo z njenimi ključnimi zahtevami, da ustavijo širitev zavezništva na vzhod in vrnejo svojo vojaško infrastrukturo na njene meje iz leta 1997.

Britanski premier Boris Johnson je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami na ukrajinski meji in "delovanjem Rusije," so v izjavi po pogovoru voditeljev v sredo, 2. februarja, zapisali iz urada predsednika vlade. Kot so predhodno sporočili iz Kremlja, sta si Putin in Johnson med telefonskim pogovorom podrobno izmenjala stališča o krizi znotraj Ukrajine in ruskih varnostnih zagotovilih. Putin je opozoril na nepripravljenost Nata, da bi se ustrezno odzval na legitimne ruske pomisleke, Johnsona pa je opozoril tudi na kronično sabotažo dogovorov iz Minska s strani Kijeva. "Predsednik vlade je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi trenutnih sovražnih ruskih dejavnosti na ukrajinski meji. Poudaril je, da je treba najti pot naprej, ki bo spoštovala ozemeljsko celovitost Ukrajine in pravico do samoobrambe. Premier je poudaril, da bi bila vsaka nadaljnja ruska invazija na Ukrajino tragična napačna izračun. Poleg tega je Johnson poudaril, da imajo v skladu z Natovo politiko odprtih vrat vse evropske demokracije pravico, da si prizadevajo za članstvo v zavezništvu, kar v celoti velja za Ukrajino.

Nemški kancler Olaf Scholz je povedal, da naj bi se v bližnji prihodnosti sestal v Moskvi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. »Kmalu se bom [s Putinom] v Moskvi pogovarjal o temah, ki so potrebne. Potrebujemo usklajeno politiko do Evropske unije in Nata,« je Scholz dejal 2. februarja zvečer v intervjuju za televizijski kanal ZDF. Konkretnega datuma obiska v Moskvi ni navedel. »Pravzaprav nam ni več mar za nič. In seveda sem govoril tudi s predsednikom Rusije in zdaj skrbno pripravljamo vse, kar je potrebno, «je dejal vodja nemške vlade in se spomnil, da bo kmalu odšel na obisk v ZDA. Od trenutka, ko je Scholz prevzel funkcijo kanclerja (8. decembra), je imel le en telefonski pogovor s predsednikom Ruske federacije - 21. decembra. Kanclerka in ruski predsednik sta razpravljala o krepitvi ruske vojaške prisotnosti v bližini Ukrajine. Scholz je izrazil zaskrbljenost zaradi razmer in opozoril na nujno potrebo po deeskalaciji, so sporočili iz nemškega kabineta. Poleg tega sta se strani dotaknili izvajanja sporazumov iz Minska o mirni rešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine. Kanclerka je poudarila potrebo po napredku pri pogajanjih v normandijski obliki. Nemška kanclerka se bo 7. februarja v Washingtonu srečala z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom. V izjavi Bele hiše je zapisano, da bodo "voditelji razpravljali o skupni zavezanosti diplomaciji in skupnih prizadevanjih za odvračanje nadaljnje ruske agresije proti Ukrajini."Francoski predsednik Emmanuel Macron, da bi si prizadeval za deeskalacijo razmer okoli Ukrajine, ne izključuje svojega obiska v Moskvi in ​​se namerava o problemu pogovoriti z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom. "Zdaj je zame prioriteta pri ukrajinskem vprašanju in dialogu z Rusijo deeskalacija in iskanje političnih rešitev za premagovanje krize," je dejal novinarjem 2. februarja zvečer. Dejal je, da je te dni nadaljeval z izmenjavo mnenj z evropskimi kolegoma, predsednikom Putinom in ukrajinskim predsednikom Vladimirjem Zelenskim. V prihodnjih urah je napovedal tudi pogovor z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom. Na vprašanje, ali se bo srečal s Putinom, je francoski predsednik dejal, da bo "odvisno od napredka naših razprav v prihodnjih urah". "V vsakem primeru ne izključujem ničesar," je dodal. In na podobno vprašanje je še enkrat ponovil, da takšnega srečanja ne izključuje.

Izrael ne verjame, da bi se spopad med Rusijo in Ukrajino v bližnji prihodnosti lahko spremenil v oborožen spopad, je za novičarski portal Axios povedal izraelski zunanji minister Yair Lapid. “Trenutno ocenjujemo, da nasilnega spopada v bližnji prihodnosti ne bomo priča. Prav tako ne mislim, da se bo tam začela svetovna vojna,« je dejal minister. Po poročanju portala, ki se sklicuje na izraelske uradnike, je ameriški državni sekretar Anthony Blinken v ponedeljkovem telefonskem pogovoru z Lapidom že drugič v zadnjih tednih od Izraela zahteval, naj Rusiji pošlje signal o potrebi po deeskalaciji okoli Ukrajine. Lapid se namerava v prihodnjih dneh o tem pogovarjati z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Vodja zunanjega ministrstva je opozoril, da je v precej težki situaciji, saj Izrael ohranja dobre odnose tako z Rusijo kot z Ukrajino. "Kot nobena druga država smo dolžni ravnati previdno v zvezi z rusko-ukrajinsko krizo," je dejal Lapid.

Ruski predsednik Vladimir Putin je za tiskovno agencijo Xinhua napisal članek o rusko-kitajskih odnosih. V ruščini je bilo gradivo objavljeno 3. februarja na spletni strani Kremlja. Članek "Rusija in Kitajska: strateško partnerstvo za prihodnost" je izšel pred obiskom ruskega voditelja v Pekingu, kjer se bo Putin v petek, 4. februarja, srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom in se udeležil otvoritve zimskih olimpijskih iger. Kot je pred novinarjem povedal predsedniški pomočnik Jurij Ušakov, je po pogovorih med voditeljema obeh držav v Pekingu načrtovano sprejetje skupne izjave o vstopu mednarodnih odnosov v novo obdobje in globalnem trajnostnem razvoju. Ta dokument po besedah ​​tiskovnega predstavnika Kremlja "bo odražal skupna stališča Rusije in Kitajske o najpomembnejših svetovnih problemih, vključno z varnostnimi vprašanji". Po pogovorih je predvidena tudi večerja tete-a-tete za voditelja obeh držav, 4. februarja zvečer pa se bo ruski voditelj udeležil otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger.

Avstrija je energetsko odvisna od ruskih plinskih podjetij in se namerava v prihodnosti boriti proti tej odvisnosti. To je 2. februarja povedala republiška ministrica za varstvo podnebja, ekologijo, energetiko, promet, inovacije in tehnologijo Leonore Gewessler. To stališče je minister v oddaji TV programa PULS 24 izrazil po odločitvi Evropske komisije, da sprejme taksonomski dokument EU, ki priznava jedrsko in plinsko energijo kot prehod na zelenergije in prispeva k brezogljičnemu gospodarstvu. Kot je dodal Gewessler, se bo Avstrija na to odločitev pritožila, saj bodo nove naložbe na teh območjih vodile v slepo ulico pri uporabi zastarelih jedrskih tehnologij in zemeljskega plina. »Zdaj vidimo, kam nas pelje odvisnost od plina. Zvišale so se cene energije in zemeljskega plina. Odvisni smo od ruskih plinskih pomislekov. Edini izhod iz tega v prihodnosti so obnovljivi viri energije, vetrna energija, sončna energija in vodna energija. Sonce nam ne zaračunava, to je ruski plinski koncern. S to odvisnostjo se je treba boriti, ne krepiti, «je pojasnil Gewessler.

bbabo.Net