JALAWLA, Irak – Yousif Ibrahim ne potuje več ponoči po cestah okoli svojega domačega mesta Jalawla na severovzhodu Iraka. Boji se, da bi ga ujeli v napade skupine Islamska država.

»Policija in vojska na naše območje ne prihajata več veliko. Če to storijo, jih militanti ustrelijo,« je povedal 25-letnik, ki na bližnji tržnici prodaja ribe za preživljanje.

Skoraj tri leta po tem, ko je skupina izgubila svojo zadnjo enklavo, se borci Islamske države ponovno pojavljajo kot smrtonosna grožnja, k čemur pripomore pomanjkanje centralnega nadzora na številnih območjih, meni ducat varnostnih uradnikov, lokalnih voditeljev in prebivalcev severnega Iraka.

Islamska država še zdaleč ni izjemna sila, kot je bila nekoč, vendar so militantne celice, ki pogosto delujejo neodvisno, preživele v območju severnega Iraka in severovzhodne Sirije, v zadnjih mesecih pa izvajajo vse bolj drzne napade.

"Daesh (Islamska država) ni tako močan, kot je bil leta 2014," je dejal Jabar Yawar, visoki uradnik v silah Peshmerga v severnem iraškem avtonomnem Kurdistanu.

"Njegovi viri so omejeni in ni močnega skupnega vodstva," je dejal iz mesta Sulaimaniya. "Toda dokler politični spori ne bodo rešeni, se bo Daesh vrnil."

Nekaj ​​strahu, da bi se lahko začelo dogajati.

Konec januarja je Islamska država izvedla enega svojih najsmrtonosnejših napadov na iraško vojsko v zadnjih letih in ubila 11 vojakov v mestu blizu Jalawle, poročajo varnostni viri.

Istega dne so njeni skrajneži vdrli v zapor v Siriji pod nadzorom kurdske milice, ki jo podpirajo ZDA, da bi osvobodili zapornike, zveste skupini.

To je bil največji napad Islamske države po razpadu njenega samooklicanega kalifata leta 2019. Ubitih je bilo najmanj 200 zapornikov in militantov, pa tudi 40 kurdskih vojakov, 77 zapornikov in štirje civilisti.

Uradniki in prebivalci severnega Iraka in vzhodne Sirije prelagajo veliko krivde na rivalstva med oboroženimi skupinami. Ko so sile pod vodstvom Iraka, Sirije, Irana in ZDA razglasile Islamsko državo za premagano, so se spopadle med seboj na celotnem ozemlju, ki mu je vladala.

Milice, ki jih podpira Iran, zdaj napadajo ameriške sile. Turške sile bombardirajo kurdske separatistične skrajneže. Med Bagdadom in iraško avtonomno kurdsko regijo se nadaljuje teritorialni spor.

Napetosti spodkopavajo varnost in dobro upravljanje ter povzročajo zmedo, v kateri je nekoč uspevala Islamska država.

Za Ibrahima to pomeni prečkanje kontrolnih točk, ki jih različno zasedajo iraški vojaki in šiitske muslimanske paravojaške skupine, da bi prišel na delo v mestu, ki so ga do pred nekaj leti nadzorovali Kurdi.

Po navedbah lokalnih uradnikov se na oddaljenih kmetijskih zemljiščih med vsako vojaško postojanko skrivajo militantni vojaki Islamske države.

Podoben vzorec se odvija po 400-miljskem koridorju gora in puščave skozi severni Irak in v Sirijo, kjer je nekoč prevladovala Islamska država.

Mesta, kot je Jalawla, nosijo brazgotine hudih spopadov pred petimi leti - zgradbe, razpadle na ruševine in z brazgotinami od krogel. Transparenti v čast ubitih poveljnikov iz različnih oboroženih skupin se borijo za prostor na mestnih trgih.

Iraški spori

V nekaterih delih Iraka, kjer deluje Islamska država, je glavni spor med vlado v Bagdadu in avtonomno severno kurdsko regijo, kjer se nahajajo ogromna nahajališča nafte in strateško ozemlje, ki si ga zahtevata obe strani.

Na teh območjih so se zgodili najsmrtonosnejši napadi džihadistov v Iraku v zadnjih mesecih. Na desetine vojakov, kurdskih borcev in prebivalcev je bilo ubitih v nasilju, za katerega so lokalni uradniki krivili skrajneže, zveste skupini.

Po besedah ​​Yawarja borci Islamske države uporabljajo nikogaršnje območje med kontrolnimi točkami iraške vojske, kurdske in šiitske milice, da se ponovno združijo.

"Razkone med iraško vojsko in Pešmergo so včasih široke 40 km (25 milj)," je dejal.

Mohammed Jabouri, poveljnik iraške vojske v provinci Salahuddin, je dejal, da so skrajneži delovali v skupinah po 10-15 ljudi.

Zaradi pomanjkanja dogovora o teritorialnem nadzoru obstajajo območja, kamor niti iraška vojska niti kurdske sile ne morejo vstopiti, da bi jih preganjale, je dodal.

"Tam je aktiven Daesh," je dejal po telefonu.

Iraške državne paravojaške sile, ki so povezane z Iranom, se teoretično usklajujejo z iraško vojsko, vendar nekateri lokalni uradniki pravijo, da se to ne zgodi vedno.

"Težava je v tem, da lokalni poveljniki, vojska in paravojaške enote ... včasih ne priznavajo avtoritete drug drugega," je dejal Ahmed Zargosh, župan mesta Saadia, mesta na spornem območju.

"To pomeni, da lahko militanti Islamske države delujejo v vrzeli."

Zargosh živi zunaj mesta, ki ga upravlja, in pravi, da se boji atentata s strani militantov Islamske države, če bo tam ostal ponoči.

Sirija in meje

Militanti Islamske države na drugem koncu koridorja spornega ozemlja, v Siriji, po mnenju nekaterih uradnikov in analitikov izkoriščajo zmedo za delovanje na redko poseljenih območjih."Bojevci ponoči vstopajo v vasi in mesta in imajo popolnoma proste roke pri delovanju, napadih za hrano, ustrahovanju podjetij in izsiljevanju 'davkov' od lokalnega prebivalstva," je dejal Charles Lister, višji sodelavec pri možganski skupini Bližnjevzhodnega inštituta.

"Imajo veliko več lokalnih razpok, pa naj bodo to etnične, politične, sektaške, ki jih lahko izkoristijo v svojo korist."

Sirske vladne sile in milice, ki jih podpira Iran, držijo ozemlje zahodno od reke Eufrat, kurdske sile, ki jih podpirajo ZDA, pa so nameščene na vzhodu, vključno s tistim, kjer se je zgodil napad na zapor.

Slika na iraški strani mejnega območja ni nič manj zapletena.

Vojaki in borci, povezani z Iranom, Turčijo, Sirijo in Zahodom, nadzorujejo različne dele zemlje, z ločenimi kontrolnimi točkami, včasih le nekaj sto metrov narazen.

Po navedbah zahodnih in iraških uradnikov Iran in njegove zastopniške milice poskušajo ohraniti nadzor nad iraško-sirskimi mejnimi prehodi, ki so Teheranova vrata v Sirijo in Libanon.

Ameriški uradniki krivijo te milice za napad na približno 2000 ameriških vojakov, ki so nameščeni v Iraku in Siriji, ki se borijo proti Islamski državi. Teheran ni komentiral, ali je Iran vpleten.

Turčija medtem izvaja napade z droni iz oporišč na severu Iraka proti kurdskim separatističnim militantom, ki delujejo na obeh straneh meje.

Propad kalifata

Na vrhuncu svoje moči v letih 2014–2017 je Islamska država vladala milijonom ljudi in prevzela odgovornost za napade ali jih navdihnila v desetinah mest po vsem svetu.

Njen vodja Abu Bakr al-Baghdadi je leta 2014 razglasil svoj kalifat nad četrtino Iraka in Sirije, preden so ga leta 2019 ubili v napadu ameriških specialnih sil na severozahodu Sirije, ko je skupina propadla.

Oborožene sile v severnem Iraku in severovzhodni Siriji pravijo, da bi samo število skupin, ki so vsi sovražniki Islamske države, zatrlo vsak ponovni vzpon.

Po napadu na zapor je vojaška koalicija pod vodstvom ZDA, ki se bori proti Islamski državi, v izjavi dejala, da so jo nedavni napadi na koncu oslabili.

Vse lokalne skupnosti niso prepričane.

"Po napadu na zapor v Siriji se bojimo, da bi se Daeš lahko vrnil," je dejal Hussein Suleiman, vladni delavec v iraškem mestu Sinjar, ki ga je Islamska država prevzela leta 2014 in kjer je poklala na tisoče pripadnikov jezidske manjšine.

»Islamska država je zadnjič prišla iz Sirije. Takrat so bile tukaj tudi iraške enote in kurdske sile, a so pobegnile.

bbabo.Net