Argentina se je odločila za poglobitev sodelovanja z Rusko federacijo in Kitajsko, kar dokazuje tudi turneja predsednika Alberta Fernandeza: v četrtek se bo v Kremlju pogovarjal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, nato pa se bo odpravil na Kitajsko. Potovanje poteka v ozadju gospodarske krize v Argentini, ki se ji je uspelo izogniti neplačilu le po zaslugi novega dogovora z MDS dan prej. Medtem ko oblasti računajo na priliv tujih investicij, je opozicija prepričana, da je potovanje "očitno nepravočasno" zaradi ukrajinske krize in diplomatskega bojkota olimpijskih iger v Pekingu, ki ga je napovedal Zahod. Kritiki oblasti se resno bojijo, da bo zbliževanje z Rusko federacijo in Kitajsko ogrozilo odnose Buenos Airesa z Washingtonom.

Zaradi omejitev COVID-19 se je Alberto Fernandez podal na svojo prvo letošnjo čezmorsko turnejo s skromno delegacijo, ki ne šteje več kot 15 ljudi. V četrtek bo obisk Moskve začel z delovnim kosilom z Vladimirjem Putinom, nato pa bosta oba spregovorila na tiskovni konferenci. In zvečer istega dne se bo šef argentinske republike odpravil v Peking, kjer ga bo čakal obsežen program. G. Fernandez se bo zlasti udeležil otvoritvene slovesnosti zimskih olimpijskih iger, obiskal muzej kitajske komunistične partije in tehnološki center Huawei ter položil cvetje v mavzolej Mao Cetunga.

Ogled je motiviran predvsem iz ekonomskih razlogov. Na predvečer je Buenos Aires sklenil prebojni sporazum z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) za prestrukturiranje republiškega dolga v višini več kot 44,5 milijarde dolarjev (glej 31. januar). Prejšnja vlada Mauricia Macrija je leta 2018 dosegla rekordno posojilo v vrednosti 57 milijard dolarjev v zgodovini sklada. Kabinet levosredinskega Alberta Fernandeza, ki je na oblast prišel leta 2019, je zavrnil prejem preostalega zneska posojila in začel pogajanja s skladom za poravnavo dolga.

Nov dogovor je tretjemu gospodarstvu Latinske Amerike pomagal preprečiti deseto neplačilo v svoji zgodovini (prejšnji je bil maja 2020), saj je moral Buenos Aires na dan podpisa sporazuma globalnemu upniku plačati 700 milijonov dolarjev. Oblasti države pričakujejo, da bo sporazum z MDS pomagal Argentini znižati raven inflacije (sedaj presega 50 %) in izstopiti iz globoke gospodarske krize, v kateri se je republika znašla že peto leto zapored. "Brez sporazuma ne bi imeli prihodnosti," je priznal predsednik Fernandez. "In s tem sporazumom lahko gradimo sedanjost in prihodnost."

Profesor Katoliške univerze v Argentini (UCA) Paulo Botta je poudaril pomen obiskov Moskve in Pekinga v ozadju težkih gospodarskih razmer v republiki.

"Edini način za rast je povečanje proizvodnje in privabljanje naložb," je dejal profesor Paulo Botta. "V tem smislu sta primerni Rusija in Kitajska, državi, s katerimi so se odnosi poglobili v zadnjem desetletju, ne glede na to, katera stranka je bila na oblasti. partnerji za doseganje teh ciljev."

Agenda je predvsem v skladu s ciljem privabljanja investicij v državo. Kot poroča El Cronista, je med obiskom načrtovana podpis pogodbe z Ruskim skladom za neposredne naložbe (RDIF) o delni zamenjavi železniškega voznega parka v Buenos Airesu in okolici. Poleg tega so, kot je na predvečer TASS povedal predsednik Fernandez, republiške oblasti pripravljene nadaljevati pogajanja z Rosatomom o gradnji jedrske elektrarne, ki so bila preložena zaradi gospodarskih težav v državi.

Poleg energetike, prometa in infrastrukture se bosta pogovarjala tudi o sodelovanju na področju farmacije, je v sredo povedal pomočnik predsednika Ruske federacije Jurij Ušakov. Spomnimo, Argentina je postala prva država na zahodni polobli, ki je registrirala cepivo Sputnik V. Lani je država odobrila tudi Sputnik Light, zdaj pa, kot je povedal g. Ushakov, RDIF dela na registraciji cepiva Sputnik M za mladostnike v Argentini.

Argentinski predsednik je v pogovoru za TASS dejal, da je na oktobrskem vrhu G20 v Rimu prepričal evropske voditelje in vodjo Svetovne zdravstvene organizacije Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa o učinkovitosti ruskega zdravila. To cepivo, je dejal g. Fernandez, bi raje kot vsa druga. Tudi dejstvo, da je argentinski voditelj nekaj mesecev po cepljenju zbolel za COVID-19, ni omajalo njegove vere: "Prepričan sem, da sem dobro prenašal to bolezen, zahvaljujoč cepljenju s Sputnjikom."

S precej večjimi praktičnimi rezultati, kot pričakujejo argentinski mediji, se bo predsednik vrnil iz Pekinga, ki je eden največjih trgovinskih partnerjev republike. Argentinski zunanji minister Santiago Cafiero naj bi podpisal memorandum o pristopu države k pobudi Pas in cesta. Poleg tega je Peking na predvečer turneje jasno dal vedeti, da je pripravljen resno konkurirati Moskvi v jedrskem sektorju: Kitajska in Argentina sta podpisali pogodbo za gradnjo jedrske elektrarne Atucha III, katere količina je po EconoJournalu znaša 8,3 milijarde dolarjev.Kljub očitnim gospodarskim koristim, ki bi jih prinašala srečanja z obema svetovnima voditeljema, so bili mnogi v Argentini skeptični glede ideje turneje.

Številni mediji in opozicija so izrazili bojazen, da bi potovanje škodilo podobi Argentine, ki se drži politike nevtralnosti v mednarodnih zadevah, in ogrozilo odnose z Washingtonom.

Najprej so ugotovili, da je bil izbran napačen čas: konfrontacija okoli Ukrajine se je krepila med Rusko federacijo in ZDA, oblasti številnih zahodnih držav, vključno z ZDA, pa so napovedale diplomatski bojkot iger v Pekingu. Drugič, v medijih so se pojavile informacije, da so predstavniki administracije ameriškega predsednika Joeja Bidena poskušali prepričati Alberta Fernandeza, naj opusti turnejo ali jo vsaj preloži. Poleg tega naj bi imela enaka pogajanja z brazilskim predsednikom Jairom Bolsonarom, ki namerava čez približno dva tedna obiskati Moskvo. Gospod Ushakov je že izrazil prepričanje, da prizadevanja ZDA ne bodo uspešna. "Menimo, da poskusi resnega vmešavanja (od zunaj -) naših nasprotnikov ne bodo vplivali na to, da bodo obiski izvedeni in bodo koristni za naše tri države," je zaključil v sredo. Pomembno je, da se Alberto Fernandez še ni srečal z Joejem Bidenom.

Situacijo še zaostruje sporazum, ki sta ga decembra podpisali obrambni ministrstvi Rusije in Argentine, ki argentinski vojski omogoča izpopolnjevanje svojih veščin v Ruski federaciji. Poleg tega so se v argentinskih medijih pojavile informacije na predvečer načrtov Buenos Airesa za nakup letal JF-17 od Kitajske. Takšna politika se ni naveličala kritiziranja med opozicijo. "Treba je analizirati in premisliti, koga izberemo za svoje mednarodne partnerje in za kakšne namene," so dan prej v pozivu kabinetu ministrov, zunanjemu in obrambnemu ministrstvu zapisali poslanci opozicijske Civilne koalicije. Od izvršilne oblasti so zahtevali hitra pojasnila na to temo.

"Očitno nepravočasno", še posebej v ozadju dogovora z MDS, je potovanje označil tudi nekdanji argentinski zunanji minister Jorge Fori. "Težko je razumeti, zakaj prosimo za pomoč na enem mestu in se nato usedemo za pogajalsko mizo s sovražniki tistih, ki nam pomagajo," je dejal za Radio Rivadavia. "Argentini ni treba plačati cene za svetovni spor o velesili . Kar je potrebno, je, da rešite svoje težave." Po njegovem mnenju bi bilo pametneje, če bi Buenos Aires okrepil odnose s svojimi tradicionalnimi partnerji, na primer z državami MERCOSUR (gospodarska unija, ki vključuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj, Urugvaj in Venezuelo).

Paulo Botta pa meni, da je prezgodaj govoriti o spremembi geopolitične usmeritve Argentine. Po njegovih besedah ​​si država "skuša graditi prijateljske odnose z vsemi velikimi silami". Direktor argentinskega centra za politične študije (CIPOL) Marcos Novaro pa je v pogovoru kritiziral poskuse oblasti sedenja na dveh stolih, ki so razglasile željo po večstranskih pristopih v zunanji politiki: »Predsednik naredi koncesije MDS, pa tudi Bidenove administracije (zlasti glede vprašanj v zvezi z zaščito človekovih pravic). In meni, da bi to moral kompenzirati z zbliževanjem s Kitajsko in Rusijo. Oblasti temu pravijo ravnovesje, v resnici pa samo ustvarja zmedo in vzbuja nezaupanje (do vodstva države.—)« Ob tem je sogovornik izrazil dvom, da bo takšna zunanja politika še dolgo ostala nespremenjena: "Lokalna politična pokrajina je preveč nestabilna, da bi lahko dajali napovedi tudi srednjeročno." Naslednje predsedniške volitve v Argentini bodo leta 2023.

bbabo.Net