Parlament Kazahstana je odobril amandmaje, ki prvemu predsedniku države Nursultanu Nazarbajevu odvzamejo preostale vzvode oblasti. Zdaj lahko sedanji vodja države Kasym-Jomart Tokayev sam sprejema odločitve tako o notranji kot zunanji politiki. Kazahstanski in ruski politologi so povedali, ali bo odhod Elbasyja v senco vplival na resnično politiko države.

Elbasy tukaj ne odloča več

Mazhilis Kazahstana se je 2. februarja strinjal s spremembami senata v zakonodaji države, ki odpravljajo potrebo po usklajevanju glavnih smeri notranje in zunanje politike z bivšim -predsednik Nursultan Nazarbajev.

Poleg tega je bil nekdanjemu predsedniku odvzeta pravica do dosmrtnega vodenja Varnostnega sveta in skupščine ljudstva Kazahstana (ANC, posvetovalno telo). Vsa ta mesta so zdaj dodeljena sedanjemu vodji države Kasymu-Jomartu Tokajevu.

Nazarbajev je obdržal naziv "elbasy" - vodja naroda. Vendar so mu ostala le simbolna pooblastila - pravica nastopati pred parlamentom, biti član ustavnega sveta in biti častni senator.

Pred tem, 28. januarja, je Tokajev zamenjal Nazarbajeva z glavnega mesta vladajoče stranke Nur Otan, na vrhuncu protestov pa je sam postal vodja Varnostnega sveta. Od leta 2021 vodi ANC.

Tako je tranzita oblasti uradno konec in zdaj nihče ne dvomi, kdo je najpomembnejši v Kazahstanu.

Nazaj na novice »

Prijateljstvo z vsemi, ki si ga želijo

Spraševani strokovnjaki so se strinjali, da v zunanji politiki Kazahstana v bližnji prihodnosti verjetno ne bo prišlo do kardinalnih sprememb, tudi zato, ker je sam Tokajev eden od njenih ustanoviteljev in dirigentov. Dejstvo je, da je od leta 1994 do 1999 in od 2002 do 2007 služil kot minister za zunanje zadeve države.

Kazahstanski politik, nekdanji predsedniški kandidat leta 2019 Amiržan Kosanov je v pogovoru z njim izrazil dvom, da ima Tokajev razloge, da se obrne in vodi drugačno politiko. Dosedanji predsednik bo po njegovih besedah ​​verjetno poskušal ohraniti večvektorsko smer.

»Dogodki, ki so povezani z naravnim odmikom od politike Nursultana Nazarbajeva, po mojem mnenju ne bodo v ničemer vplivali na zunanjo politiko Kazahstana. Večvektorska politika je koristna. Poleg tega se nahajamo med dvema velikima sosedama – Rusijo in Kitajsko. A hkrati imamo zelo dobre odnose z drugimi državami, tako z vzhoda kot z zahoda. Kazahstan se po mojem mnenju iz teh težkih geopolitičnih kriznih situacij izmika brez izgub,« je dejal Kosanov.

Andrei Kazantsev, glavni raziskovalec IMI MGIMO, je v pogovoru z izrazil mnenje, da če je bil pod Nazarbajevim večvektorski pristop Kazahstana podoben "široko odprtemu ventilatorju", se bo pod Tokajevim še vedno "rahlo zrušil", vendar nikakor ne zaradi njegova želja.

»Samo nekdanjih priložnosti za takšno politiko zdaj ne bo. Pa niti ne zato, ker je Tokajev osebno veliko dolžan Vladimirju Putinu, ki ga je podprl v času krize, in Xi Jinpingu, ki ga je podprl tudi s pomembnim osebnim sporočilom.

Še pomembneje je, da so Američani poleti 2021 umaknili svoje vojake iz Afganistana in vsem je postalo jasno, da Srednja Azija ni med njihovimi prioritetami. In to pomeni, da glavnega motorja zahodnega vektorja - Američanov - regija ne zanima več v tolikšni meri, kot je bila prej. Evropejci so ob tem sprva malo godrnjali, saj nočejo, da bi Rusija in Kitajska prevzeli oblast nad regijo, vendar ne želijo storiti ničesar, da bi se temu izognili. Zahodni vektor se umirja sam od sebe,« je dejal strokovnjak.

Vendar to sploh ne pomeni, da odnosov med Kazahstanom in zahodnimi državami sploh ne bo, meni Kazantsev. Pojasnjuje, da gre le za zmanjšanje njihove intenzivnosti.

Tudi Stanislav Pritchin, višji raziskovalec Centra za postsovjetske študije IMEMO RAS, ne vidi resnih predpogojev za spremembo uveljavljenega modela Kazahstana v odnosih z drugimi državami.

"Sedanje oblasti nimajo interesa spreminjati prioritet, ker so bile upravičene in časovno preizkušene," je dejal.

Ob tem strokovnjak priznava ohlajanje političnih odnosov Kazahstana z Zahodom glede na kritike vodstva Kazahstana zaradi ostrih dejanj Evropske unije in Evropskega parlamenta med januarskimi dogodki.

»Vendar se mi zdi, da so to taktične stvari. Strateško ne spreminjajo bistva, saj zaenkrat nihče ne namerava zmanjšati svoje dejavnosti v sektorju nafte in plina ter drugih panogah, «je prepričan Pritchin.

Nazaj na novice »

Ni treba izbirati

Andrej Kazancev iz MGIMO je prepričan, da se bosta ruska in kitajska vektorja v zunanji politiki Kazahstana okrepila pod izključno vladavino Tokajeva.

»In tu Kazahstanu ne bo treba izbirati med njimi, saj zdaj Moskva in Peking nista alternativa drug drugemu.Če pa izbirate med Zahodom na eni strani ter Kitajsko in Rusijo na drugi strani, bo Tokajev očitno izbral slednjo,« pravi.

Kazahstanski politik Kosanov meni, da tesni odnosi njegove države z Rusijo niso ogroženi.

»Kazahstan in Rusija sta večni sosedi, zaveznici in prijatelji. Smo članice Evrazijske unije in smo obremenjenimi obveznostmi. Imamo 7500 km skupne meje, velike diaspore, večstoletno prijateljstvo, gospodarstvo je med seboj povezano. Zato ne mislim, da bo prišlo do kakšnega ostrega zavoja v eno ali drugo smer, «je dejal.

Stanislav Pritchin se je strinjal, da zadnje izjave v ODSTO in EAEU znova kažejo, da odnosi med Moskvo in Nur-Sultanom ostajajo prednostna naloga slednjega.

Obenem se analitik strinja, da lahko odnose s Pekingom imenujemo tudi zanj ključni, kar dokazujejo na primer pogosti stiki med diplomati obeh držav.

A hkrati pa številni problemi, ki skrbijo oblasti Kazahstana, ne izginejo.

»Rešiti morajo nakopičene težave s Kitajsko. Težave na primer pri prehodu carinske postaje Khorgos, ki zaradi omejitev covida deluje z resnimi težavami in zamudami ter seveda vpliva na trgovinske odnose med državami. Kitajska je zadnja leta vodilna po blagovnem prometu v zunanji trgovini Kazahstana, konec lanskega leta pa jo je Rusija samozavestno prehitela. To je v veliki meri posledica težav na carini,« pravi strokovnjak iz IMEMO RAS.

Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice »

Turški bazar

Omeniti velja, da sta Kitajska in Turčija v ozadju nemirov v Kazahstanu javno podprli oblasti te države, tudi na forumih z sodelovanje njegovih sosedov. Govorimo o spletnem vrhu Kitajske s petimi državami Srednje Azije in spletnem vrhu zunanjih ministrov Organizacije turških držav. Pritchin meni, da je bil cilj zadnjega, ki je potekal 11. januarja, takoj po akutni fazi krize, "politično in psihološko podpreti kazahstansko vodstvo".

Amiržan Kosanov pa je Rusom svetoval, naj "ločijo žito od plev, ko govorijo o velikem vplivu Turčije na Kazahstan."

»Turčija, tako kot vse neodvisne države, lahko vodi svojo politiko. Ima svoje taktične in strateške interese. In na primer Kazahstan se ne vmešava v odnose Turčije z Rusijo. Toda hkrati nihče ne prekliče našega skupnega turškega izvora, skupne zgodovine.

Zato je krepitev turškega vektorja, ko želimo obnoviti svoje kulturne in gospodarske odnose s turškim svetom, naraven proces.

To je isto kot "Slovanski bazar" ali Slovanska zveza. In ko Rusi govorijo o Ukrajini in Belorusiji, to sploh ne velja za meddržavne odnose med Kazahstanom in Rusijo,« je dejal.

Strokovnjak Kazantsev meni, da bo ideološki dejavnik v odnosih s Turčijo ostal pri Kazahstanu, saj "Tokajev ne namerava vsega tega omejiti."

"Toda to ne pomeni, da bo Turčija zelo vplivna v regiji. Če sem iskren, turški vpliv v regiji zdaj ni primerljiv z vplivom Kitajske. Toda turški vektor se bo ohranil, ker ne vidim želje kazahstanske elite, da bi opustila večvektorsko politiko. Čeprav v nekoliko spremenjeni obliki v primerjavi z obdobjem Nazarbajeva,« meni.

Možno je tudi, da bo Nur-Sultan kmalu pokazal zanimanje za razvoj odnosov z drugimi azijskimi državami, na primer z Indijo, ki sama precej aktivno podpira sodelovanje z državami Srednje Azije ali Japonsko.

bbabo.Net