Kavkaz (bbabo.net), - Številni destruktivni procesi v prostoru OVSE so privedli do vojne v Karabahu jeseni 2020. To mnenje je danes, 9. februarja, delil namestnik armenskega zunanjega ministra Armen Ghevondyan, ki je govoril na konferenci "Kolektivna varnost v novi dobi: izkušnje in obeti ODSTO" v okviru Mednarodnega diskusijskega kluba Valdai.
Namestnik armenskega zunanjega ministra je ob razpravljanju o razlogih za 44-dnevno vojno v regiji opozoril na neskladje med varnostnimi mehanizmi, ustvarjenimi v Evropi, in njihovimi praktičnimi rezultati. Kot najbolj ilustrativen primer je navedel Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (Pogodba CFE, podpisana 19. novembra 1990 v Parizu). Po besedah namestnika armenskega ministra sta "pogodba CFE na papirju in pogodba CFE na zemlji popolnoma različni stvari."
Ta pogodba ni mogla preprečiti priprav na vojno, same vojne in oborožitvene tekme. Armenija je to na lastne oči videla na primeru azerbajdžanske agresije proti ljudstvu Gorskega Karabaha, je trdil Ghevondyan.
Na splošno je po hladni vojni prišlo do "fragmentacije varnosti" na območju odgovornosti OVSE, je dejal visoki diplomat.
»Koncept nedeljivosti varnosti, ki so ga sprejele države OVSE, je izpodbijan kot še nikoli. Obljuba, da ne bomo krepili svoje varnosti na račun varnosti drugih, niti ni več težnja,« je udeležence foruma opozoril namestnik zunanjega ministra Zakavkaške republike.
Na območju OVSE so različna varnostna območja – »jedro« in »obrobje«. In če na dogajanje v eni regiji gledamo skozi prizmo "periferne" varnosti, potem podobne procese v "jedru" dojemamo kot krizo celotne "družine".
»Ta pristop se je jasno pokazal med 44-dnevno vojno v Karabahu, postal je vrhunec same razdrobljenosti varnosti, ki je nastala veliko pred samo agresijo Azerbajdžana,« je dejal Ghevondyan.
9. novembra 2020 so ruski predsednik Vladimir Putin, azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan podpisali skupno izjavo o popolni prekinitvi sovražnosti v Gorskem Karabahu, ki so se začele 27. septembra in so trajale 44 dni. Zaradi vojne je armenska stran izgubila nadzor nad vsemi območji okoli nepriznane republike Gorski Karabah (NKR), pa tudi nad delom neposrednega ozemlja NKR, vključno z mestoma Šuši in Hadrut. Ruske mirovne sile so nameščene na območju konflikta.
bbabo.Net