Kavkaz (bbabo.net), - Če bi meja s Turčijo odprla v 90. letih prejšnjega stoletja, bi bila letna rast armenskega BDP v najboljšem primeru 1%. Turkolog Varuzhan Geghamyan je to izjavil med razpravo v Erevanu danes, 11. februarja.
Po njegovih besedah ni ekonomske podlage za odpiranje meje in deblokado cest s Turčijo in Azerbajdžanom.
Poleg tega se svet nagiba k izolaciji, da bi zaščitil svoje gospodarske interese. Zakaj se nič ne govori o deblokadi železnice Kars-Gjumri, ki bi teoretično lahko bila donosna?« — je rekel strokovnjak.
Pojasnil je, da je na podlagi argumentov zagovornikov odpiranja meja s Turčijo mogoče reči, da je Iran, ki ima zelo pozitiven odnos do Armenije, za nas privlačnejši partner. Zakaj si v tem primeru armenske oblasti ne prizadevajo dvigniti odnosov s Teheranom na strateško raven, je orientalist postavil še eno vprašanje.
»Zdi se, da je cesta sever-jug zapustila agendo Armenije, Iran in druge države so veliko bolj zainteresirane za to, ki razumejo nedopustnost krepitve turškega vpliva v regiji,« je dejal Geghamyan.
Spomnil je, da si Turčija in Azerbajdžan prizadevata zagotoviti, da Armenija ne bi imela bojno pripravljenih oboroženih sil, in v tem ozadju lokalne oblasti govorijo o prehodu na poklicno vojsko, torej o zmanjšanju oboroženih sil.
»Turčija in Azerbajdžan zahtevata tudi zaprtje armenske jedrske elektrarne, da bi Armenijo spravila v energetsko odvisnost. Tako se bo namesto deblokade (gospodarske vezi) blokada Armenije še okrepila in se bo spremenila v banana republiko. Te procese je mogoče ustaviti s prizadevanji širše javnosti,« je zaključil turkologinja.
Ponovna vzpostavitev prometnih komunikacij z Azerbajdžanom in Turčijo bo v dveh letih pomagala povečati armenski BDP za 30 %. 20. septembra 2021 je minister za gospodarstvo Zakavkaške republike Vahan Kerobyan delil to oceno med armensko-ruskim poslovnim forumom v Erevanu. Takšna napoved po njegovih besedah ni le rezultat izračunov armenske strani, ampak je zabeležena tudi v analitičnih izračunih Svetovne banke in Azijske razvojne banke.
Obseg letnega uvoza Armenije iz Turčije v vrednosti v zadnjih letih, kljub enostranskemu zaprtju kopenske meje Ankare s Zakavkaško republiko leta 1993, niha okoli 250 milijonov dolarjev.
Kot poroča bbabo.net, so vodilne opozicijske sile v Armeniji minulo soboto, 5. februarja, izrazile prepričanje, da proces normalizacije odnosov s Turčijo "dejansko vodi v turkizacijo Armencev in ga je treba ustaviti."
Spomnimo, po srečanju, ki je potekalo 14. januarja v ruski prestolnici na ravni posebnih predstavnikov, sta se Ankara in Erevan dogovorila, da je prvi dvostranski stik v okviru armensko-turškega procesa normalizacije potekal v pozitivnem in konstruktivnem vzdušju. Turško stran je na pogovorih, ki so trajali uro in pol, zastopal nekdanji veleposlanik države v ZDA Serdar Kilych, armensko stran pa je zastopal podpredsednik republiškega parlamenta Ruben Rubinyan.
bbabo.Net