Kavkaz (bbabo.net), - Portal DalmaNews je objavil članek Shorene Papashvili z naslovom "Ozemeljska celovitost ali Nato - za kaj glasuje 78 % vprašanih v Gruziji?".

Skupna sociološka raziskava Evropskega urada Carnegiejeve fundacije za mednarodni mir in Gruzijske fundacije. Levana Mikeladze - "Prihodnost Gruzije" je v delu, kjer se je vprašanje nanašalo na izbiro med ozemeljsko celovitostjo države in njenim vstopom v Nato in Evropsko unijo, povzročilo nezadovoljstvo v gruzijski družbi. Iz očitnih razlogov je tema postala predmet aktivne razprave na družbenih omrežjih.

Precej dolg vprašalnik evropskega urada American Carnegie Endowment zajema različne teme, od nedavne zgodovine Gruzije do pandemije. Poleg tega se vprašanja nanašajo na etnično identiteto in versko strpnost, vlogo Gruzijske pravoslavne cerkve, nedavno preteklost države in odnos do Zahoda. Na vprašanje, zastavljeno med študijo - "Kaj boste izbrali, če se boste morali po eni strani odločiti med vrnitvijo Abhazije in Južne Osetije, na drugi strani pa vstopom v Nato in Evropsko unijo?" - 78 % vseh anketirancev se je odločilo za vrnitev Abhazije in Južne Osetije, 13 % pa za vstop v Nato in Evropsko unijo.

Za razliko od prebivalcev Tbilisija je manj verjetno, da bodo prebivalci drugih mest podprli popuščanje vprašanja ozemeljske celovitosti v korist članstva v Natu in EU. Tako je 19 % anketiranih prebivalcev Tbilisija raje kot obnovitev ozemeljske celovitosti raje pristopilo k Natu in Evropski uniji. V regijah to idejo podpira manj ljudi: v vaseh - 12 % in v drugih mestih - 9 %. Hkrati se je 75 % prebivalcev Tbilisija, 79 % v vaseh in 80 % v drugih mestih odločilo za ozemeljsko celovitost. Kar zadeva neodločene, je njihovo število 5%, 7 oziroma 9%.

To besedilo vprašanja na družbenih omrežjih so poimenovali "bogokletno, provokativno in zvito zasajeno":

»To vprašanje je provokativno in vsebuje separatizem ... Zanima me, kako so bile izbrane ciljne skupine«;

»Tudi če Abhazija in Južna Osetija ne bi bili protiutež, Nato že dolgo ni imel toliko podpornikov. Se pravi, da ljudem postopoma dajejo želena mnenja in jih vsako leto umetno navadijo!

»Recimo, Nato in celovitost Gruzije bosta postavljena na tehtnico (verjetnost 0,1%), če bo tak sporazum sestavljen, bi moral biti resen pravni dokument, z vsemi preračunanimi posledicami in grožnjami, ki obstajajo in pričakovano in kar je najpomembneje — z mednarodnimi garancijami in poroki. Toda kdo ga potrebuje? Spet bi morale delovati naše stoletne izkušnje in celo nagon samoohranitve, za kar bi morala biti najprej enotnost znotraj države, želja po reševanju države in ljudi!«;

»S katerimi sem se pogovarjal o tej temi, vsi podporniki obnove ozemeljske celovitosti Gruzije. Nihče ne bo zamenjal Abhazije in "Južne Osetije" za Nato in Evropsko unijo. Nasprotno, število podpornikov združenja »3 + 3« vsakodnevno narašča«;

»Ilya Chavchavadze, ki je kot zdravnik poslušal srčni utrip gruzijskega ljudstva, je pogosto poudarjal naše občudovanje vsega tujega kot nedvoumno škodljivo in zlobno stran, ki je postala še posebej vulgarno privlačna in značilna v 21. stoletju, v možgane, oprane z liberalno ideologijo Gruzijcev in je bil povzdignjen v rang državne ideologije... Vlada, ki se je oklepala fatamorganov Nata, je to lastnoročno podpisala, ne da bi sploh vprašala ljudi... Za to bi morala družba vsaj zahtevaj od njega odgovor in mu raztrgaj ta kots-nacijanski vpis v ustavo čez glavo!

Dimitri Lordkipanidze, gruzijski borec za človekove pravice in poslanec gruzijskega parlamenta 7. sklica, meni, da diagram, objavljen na podlagi rezultatov študij, ki jih je izvedla ameriška fundacija Carnegie v Gruziji, jasno kaže na izbiro gruzijske družbe med obnovo teritorialnega celovitosti in vključevanja v severnoatlantsko zavezništvo. Po njegovih besedah ​​je bil leta 2017 pod vplivom zahodnih partnerjev v gruzijsko ustavo vpisan vpis, po katerem je bila razglašena zunanjepolitična izbira v okviru pripadnosti evroatlantskemu prostoru v imenu gruzijskega naroda. "edina nespremenljiva odločitev" in kot "zgodovinska izbira in končni cilj" !»Kljub dejstvu, da temeljni zakon države ni politični in pravni dokument, ki bi odražal prehodne politične trende, se je ta določba kljub temu odražala v državni ustavi, s čimer je dejansko blokirala vse poskuse, da bi ga kdaj obravnavali kot referendumsko vprašanje - neposredna manifestacija demokracije, vsaj v času veljavnosti te ustave! In to pravzaprav poleg kršenja naših temeljnih državljanskih pravic pomeni omejevanje suverenosti države in nam odvzema možnost, da si določimo ugoden položaj, tako na splošno v sodobnem sistemu mednarodnih odnosov kot v odnosu za sodelovanje v platformi za regionalno sodelovanje,« pravi Dmitrij Lordkipanidze.

Po njegovem mnenju je prostovoljstvo vsiljeno od zunaj.

»Zato je treba nemudoma začeti zbirati podpise na ozemlju države in izven njenih meja na območju delovanja konzularnih predstavništev pod zahtevo po umiku tega zasužnjevalnega zapisa, ki je v nasprotju z duhom ustave. razglasilo gruzijsko ljudstvo!" pravi Lordkipanidze.

Politolog Gigla Baramidze, nekdanji gruzijski veleposlanik v Armeniji, negativno ocenjuje prisotnost takega vpisa v ustavo Gruzije. Meni, da vstop v kateri koli vojaški blok, pa naj bo dober ali slab, ni ustavno vprašanje in je bila ta točka uvedena na silo. Takšna vprašanja lahko zapišemo v razvojni program države, ne pa v ustavo.

»Danes ta blok obstaja, jutri pa lahko razpade. In ustavo bomo spreminjali glede na situacijo? Ustava bi morala reči, da je Gruzija del univerzalne civilizacije, da je krščanska pravoslavna Gruzija veliko prispevala k svetovni civilizaciji,« pravi Baramidze.

Poleg tega je nesprejemljivo, da strokovnjak obravnava EU in Nato v istem kontekstu. Meni, da vprašanje ni le napačno zastavljeno, ampak je tudi bogokletno. Hkrati so po besedah ​​Baramidzeja odgovori pravilni.

»Kako lahko članstvo v kateri koli vojaški strukturi stane ceno izgube Abhazije in Samachabla (Južna Osetija. — Ed.)? Razen če sovražnik to ponudi! Smo del Evrope, Gruzijci so eni od utemeljiteljev evropske civilizacije in naj nas nihče ne prosi za hvaležnost za sprejem v Evropsko unijo. Prej ali slej se bo zgodilo. Evropska unija je eno vprašanje, vstop ali nevstop v vojaški blok Nata pa drugo. Ta vprašanja so bila združena, ker če bi vprašanje o Natu postavili ločeno, bi bilo 0 % pozitivnih odgovorov,« je Gigla Baramidze povedalma News.

Po njegovem mnenju bi morala biti Gruzija, če naj bi bila sprejeta v Nato, storjena veliko prej, a danes za to nista naklonjena niti čas niti razmere.

»Če nas res želijo sprejeti v Nato, zakaj smo bili zavrnjeni, ko so sprejeli Albanijo in Romunijo? Katera od teh držav ima boljšo demokracijo kot Gruzija? Dobro je bilo sprejeti Gruzijo v vojaški blok od leta 2001 do 2008, preden so bile ruske čete umaknjene. Ali zdaj potrebujemo Natove vojake? Zakaj ne vprašajo Abhazijcev, če želijo v Nato? Zato je treba to vprašanje dati na referendum,« pravi Gigla Baramidze.

Avtorji študije so poskušali ugotoviti čustva, ki prevladujejo v gruzijski družbi do zahodnih držav in združenj.

Kot se je izkazalo, lahko po mnenju večine (39 %) EU najbolj pomaga Gruziji. Relativno manjši del (24 %) meni, da bodo najboljšo pomoč zagotovile ZDA, najmanjši del (13 %) pa najboljšo podporo Gruziji pričakuje od Rusije. Približno enako število anketirancev (15 %) meni, da nobena od teh držav ne more pomagati Gruziji, 8 % pa ne pozna odgovora na vprašanje.

Etnični Gruzijci večinoma pričakujejo pomoč od EU in ZDA, medtem ko predstavniki etničnih manjšin pogosto imenujejo Rusijo. Premožnejše prebivalstvo verjame, da lahko EU in ZDA pomagata Gruziji. In revni ljudje pogosto kličejo Rusijo. Prebivalci Tbilisija imajo v odgovoru na to vprašanje raje Zahod, prebivalci vasi pa Rusijo.

Glede integracije Gruzije v EU je 78 % anketiranih podprlo vstop Gruzije v EU, 14 % jih je bilo proti, 8 % pa ni vedelo ali ni želelo odgovoriti na vprašanje. Nadaljnja analiza tega vprašanja je pokazala, da je manj verjetno, da bodo etnične manjšine podprle članstvo Gruzije v EU (53 %) v primerjavi z etničnimi Gruzijci (82 %).

Želja po integraciji v EU je posledica več razlogov. Najpogosteje pravijo, da bodo Gruzijci lažje študirali in delali v državah EU, da bo Gruzija postala bolj evropska država. Podatki kažejo, da gospodarske koristi niso edini razlog, zakaj se Gruzijci nagibajo k integraciji v Evropsko unijo, ampak obstajajo tudi kulturni razlogi. Med možnimi posledicami integracije v EU so številni anketiranci navedli boljše varstvo človekovih pravic in izboljšanje stopnje demokracije.

bbabo.Net