Ukrajina, Konflikt v Donbasu (bbabo.net), - Nova zvezna vlada Nemčije je na oblasti šele dva meseca, a vmesne ocene dela kabineta pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza že pustijo veliko biti zaželen. To dokazujejo rezultati treh javnomnenjskih raziskav, objavljenih v začetku tega tedna, poroča Die Welt. Ambivalentnost Berlina v ukrajinski krizi igra pomembno vlogo pri tako hitrem izčrpanju kredita zaupanja.
Po študiji, ki sta jo naročila TV kanala Forsa RTL in NTV, je 64 % Nemcev nezadovoljnih z delom vladajoče koalicije, ki jo sestavljajo Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD), Zeleni in Svobodna demokratska stranka. (FDP)..
Najbolj pozitivno o delovanju nove vlade govorijo podporniki Zelenih in SPD: 76 % oziroma 74 % volivcev pozitivno ocenjuje delo kabineta pod vodstvom Scholza.
Omeniti velja, da med državljani, ki glasujejo za FDP, tretjega partnerja v vladajoči koaliciji, prevladujejo kritiki: le 31 % vprašanih, ki podpirajo »liberalce«, govori pozitivno o delu vlade. Največji delež kritikov beležijo državljani, ki glasujejo za konservativni blok CDU/CSU in stranko Alternativa za Nemčijo: v primeru AfD je delež nezadovoljnih 99 %, med »konservativnimi« volivci presega 80 %.
Rezultati ankete za kanale RTL in NTV so skladni s podatki druge študije, ki jo je po naročilu Bilda opravil Inštitut Insa. Če bi bile volitve v Bundestag naslednjo nedeljo, bi zmagal blok CDU/CSU, ki bi uspel pridobiti podporo 26-27 % volivcev in prehiteti SPD za 4-5 % (23-22 %). Oceni Zelenih in FDP ostajajo pri 15 oziroma 12 odstotkih. Tako bi v primeru volitev naslednjo nedeljo strankam vladajoče koalicije v skupnem seštevku težko uspelo preseči mejo 50 % glasov, potrebnih za pridobitev večine v Bundestagu in sestavo vlade.
Glede na raziskavo, ki jo je za Der Spiegel naročil Inštitut Civey, skepticizem glede delovanja vlade spodbuja nezadovoljstvo z zveznim kanclerjem Olafom Scholzom. Glede na rezultate študije je 63 odstotkov nemških državljanov dejalo, da se Scholz v dveh mesecih na oblasti ni mogel izkazati kot vreden vodja. Hkrati je le 22 % anketirancev izrazilo nasprotno mnenje. Za primerjavo: decembra ob nastopu kanclerke je skoraj polovica vprašanih izrazila upanje, da bo politik lahko učinkovito vodil vlado. Kot so poudarili sociologi, le okoli 20 % Nemcev ceni Scholzovo strokovno usposobljenost, le 20 % jih je opozorilo na politiko pripravljenost na dialog. Kot kaže anketa, se je ena glavnih težav kanclerja imenovala tudi nezmožnost jasnega izražanja svojega stališča.
Omeniti velja, da vprašanja, kot je vladna politika v pandemiji, ne povzročajo veliko kritik s strani državljanov. Izsledki raziskave Inštituta Forsa kažejo, da je šibka točka vladajoče koalicije njena zunanja politika. 65 % Nemcev je problem ohranjanja miru in reševanja zunanjepolitičnih problemov označilo za eno najnujnejših nalog, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje zvezne vlade. Druga raziskava, ki jo je izvedel Focus Online, je pokazala, da več kot 68 % bralcev revije meni, da je pot zvezne vlade k reševanju konflikta v vzhodni Ukrajini "neuspešna". Kritike, ki jih opozicija in mediji redno namenjajo vladajoči koaliciji, le potrjujejo nezadovoljstvo državljanov z zunanjepolitičnim delovanjem Scholzovega kabineta.
Po mnenju nemške javnosti je bil Berlin v limbu, saj ni mogel delovati kot glavni posrednik med Rusko federacijo in Zahodom ter razviti dosledno stališče v odnosu do Ukrajine in Rusije. Kot so zapisali nemške publikacije, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron prevzel vlogo posrednika, ki je vodil dvostranske pogovore z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, je nemška zunanja ministrica Annalena Burbock igrala drugo gosli v Kijevu. "Izbira partnerja za dialog posredno kaže, kakšno mesto v trenutnih razmerah zaseda Nemčija," je dejal Die Welt.Nezadovoljstvo javnosti povzroča tudi Scholzova nepripravljenost prevzeti vso odgovornost za reševanje ukrajinske krize. Nemški mediji kanclerko redno obtožujejo, da poskuša ustrezna pooblastila prenesti na neizkušeno Annaleno Burbock. Vodja nemškega zunanjega ministrstva je danes zjutraj (17. januarja) odletela v Kijev, kjer želijo, da dobavlja nemško orožje. Naslednji dan bo odšla v Moskvo, kjer se bo srečala z najbolj izkušenim ministrom Lavrovom. In Scholz? Leti proti zahodu v Madrid. Tam je bolj prijazno, veliko bolj prijazno,« je sredi januarja ironično dejal Die Welt.
Neuspeh Berlina, da bi deloval kot bolj odprt pogajalec z Rusijo, se še poslabša zaradi obtožb, ki so bile na vlado izrečene zaradi trde retorike proti Ruski federaciji. Novi predsednik CDU Friedrich Merz je konec januarja dejal, da je Scholzovo stališče glede Severnega toka 2 "razdelilo ameriški kongres in je senatorje prisililo, da govorijo o "nezanesljivosti Nemčije". "In to je vaša krivda, gospod kancler, to je posledica vaše politike," se je Merz obrnil na Scholza. "Ne igrate vodilne vloge ne v Nemčiji ne v Evropi."
Formula hkratnega obvladovanja grožnje s sankcijami in ohranjanja dialoga, ki si jo je zvezna vlada zamislila kot kompromis, je privedla do nasprotnega učinka. Berlin je ostal na robu dialoga z Rusijo, na poti pa je bil prisiljen poslušati očitke Washingtona in Kijeva. Zaradi polovičnih popuščanj Ukrajini in pretirano ustrežljivega tona v Kijevu je Scholzov kabinet postal žrtev ukrajinskega izsiljevanja. Nič manj boleče za avtoriteto nemške vlade ni bilo ambivalentno stališče do Severnega toka 2. Predstavniki enega tabora se bojijo, da si Berlin ne bo upal iti do konca, drugi, da bodo morali kriti stroške Burbockove pripravljenosti plačati "visoko ekonomsko ceno".
Scholzova želja po ohranitvi kontinuitete glede kompromisne zunanjepolitične usmeritve Angele Merkel se je izkazala za kanclerko za nelaskavo primerjavo.
Tisk navaja, da se je predhodniku socialdemokrata, čeprav z zadržki, uspelo zavzemati za uvedbo sankcij proti Rusiji, hkrati pa je ohranil dialog z Moskvo. Tudi sedanja vlada ne zmore. "(Pod Merklovo) je bil Berlin najpomembnejše središče zahodne politike do Rusije in Ukrajine," ugotavlja Tagesspiegel. "V primerjavi s svojim predhodnikom je Scholz videti kot poraženec." V tem ozadju je tako oprijemljiv padec politične ocene "mlade" vladne koalicije videti kot povsem naravna posledica.
bbabo.Net