Spodbijani primer 'antisemitizma' poudarja težaven odnos Nemčije s palestinsko-izraelsko politiko.

Nedavno odpuščanje arabskih uslužbencev iz arabske službe Deutsche Welle zaradi obtožb domnevnega antisemitizma je poudarilo sporno politiko države, za katero nekateri pravijo, da enači kritiko Izraela s predsodki in sovraštvom do Judov.

Pet zaposlenih v nemški mednarodni radioteleviziji – vsi Palestinci ali Libanonci – so bili preiskani, potem ko je članek, ki ga je objavil Sudduetche Zeitung novembra lani, »razkril« objave na družbenih omrežjih in članke, ki so jih napisali za zunanje publikacije, ki naj bi izražali antisemitizem in antiizraelska stališča.

Basil al-Aridi, Murhaf Mahmoud, Maram Salem, Farah Maraqa in Dawood Ibrahim so bili suspendirani v začetku decembra in odpuščeni 7. februarja – isti dan, ko je bila objavljena dvomesečna zunanja preiskava.

Povedali so, da niso imeli možnosti prebrati preiskave ali oporekati njenih ugotovitev.

Preiskava je pokazala, da čeprav v medijski organizaciji ni bilo dokazov o strukturnem antisemitizmu, so bili zadevni novinarji krivi antisemitizma, in pozvala k jasnim smernicam za osebje in televizijske partnerje.

Na tiskovni konferenci v ponedeljek se je generalni direktor DW Peter Limbourg opravičil in obljubil, da bo v prihodnje strožje preverjal kandidate za novinarje.

"V prihodnosti moramo svoje stališče veliko bolj jasno izraziti," je dejal. "Svoboda izražanja nikoli ni opravičilo za antisemitizem, sovraštvo do Izraela in zanikanje holokavsta."

Nadaljnjih osem zaposlenih v arabski službi DW je trenutno v preiskavi.

Maram Salem, eden od prizadetih novinarjev, je odpuščanje opisal kot "atentat na kariero".

"To je velik udarec za moj ugled kot novinarke," je povedala za. »Moje možnosti, da bi našel službo pri kateri koli drugi mednarodni tiskovni organizaciji, je konec. Zdaj mi bo še posebej težko dobiti kakršno koli službo v Nemčiji."

Salemova objava na družbenih omrežjih, ki je bila označena s člankom SZ in nato raziskana, je bila napisana maja 2021 in je kritizirala »iluzijo svobode govora v Evropi«.

Ko je kritizirala meje svobode govora v Evropi, je zapisala: »Če želimo govoriti o palestinski stvari, je veliko rdečih črt. Na koncu moramo govoriti v kodi, da ne bi bili odpuščeni ali deportirani."

Salem, ki je odraščal na okupiranem Zahodnem bregu in je januarja 2020 začel delati za DW, je dejal, da je cenzura vedno prisotna na delovnem mestu.

"Ne veste, kje se meja ustavlja pri antisemitizmu - bilo je zelo megleno," je dejala. "Med stopnjevanjem dogodkov v Jeruzalemu in na območju Gaze lanskega maja so mi rekli, da ne morem napisati 'Izrael ubija otroke', ker je to antisemitsko. Če pišete o izraelskih kršitvah pravic, vas obtožijo tudi antisemitizma.

Lanskega maja je DW menda poslal interni dvostranski dopis zaposlenim, v katerem jim je prepovedal uporabo terminologije, kot sta »kolonializem« in »apartheid«, ko opisujejo Izrael.

Salemova kolegica Farah Maraqa, palestinska Jordanka, je o svoji izkušnji napisala na svoji strani Medium – in trdila, da ni mogla pojasniti ali zagovarjati svojih zadevnih člankov, medtem ko so jo napadli nekateri nemški mediji.

Obtožili so jo, da je Izrael primerjala z rakom v članku, napisanem leta 2014, in da se je želela pridružiti ISIL-u (ISIS) v članku, objavljenem naslednje leto. Obe izjavi, napisani v ironičnem tonu, sta bili po njenih besedah ​​iztrgani iz konteksta.

"Zaradi tega, da sem bil uvrščen na naslovnice, ne da bi se mogel upreti ... mi je postalo slabo," je zapisal Maraqa.

Pisec za Die Welt Lennart Pfahler je zapisal, da jo je Maraqino "fanatično sovraštvo do Judov kvalificiralo" za uslužbenko DW.

"Več kot štiri leta sem delal v Nemčiji, da sem spoznal, kako nore so lahko te obtožbe [antisemitizma] in kako bi lahko bil kdorkoli nezaščiten, ko gre za karkoli [kritičnega] v zvezi z Izraelom," je dejal Maraqa.

Poročilo preiskave v ugotovitve sploh ni vključilo Maraqinih člankov, zaradi česar se je spraševala, zakaj je bila odpuščena iz DW.

V času objave se DW ni odzval na prošnjo za komentar.

Napake v preiskavi

Zunanjo preiskavo je vodil psiholog Ahmad Mansour – palestinski državljan Izraela, ki je v Nemčijo prispel leta 2004.

Kot strokovnjak za "radikalizacijo" muslimanov je znan po svojih odločnih, proizraelskih pogledih.

Mansour je sodeloval s številnimi skupinami, ki jih podpira vlada, kot je Muslimanski forum Nemčija, in deluje kot glas avtoritete pri vprašanjih, kot sta vključevanje muslimanov v evropske družbe in "deradikalizacija".

Toda kritiki so dejali, da je spodbujal negativne stereotipe o muslimanih kot o "ekstremistih", "teroristih" in antisemitih.

"Takoj ko sem izvedel, da bo Ahmed Mansour vodil preiskavo, sem vedel, da ni nobene možnosti, da bi bila nepristranska ali poštena, in da ne upam, da bom še kdaj sodeloval z DW," je dejal Salem.Na preiskavi je Salem dejala, da ji niso postavili niti enega vprašanja o njeni objavi na družbenih omrežjih.

"Postavljali so mi osebna vprašanja o mojem otroštvu, kako sem bila vzgojena, kakšna so moja politična stališča in kaj si mislim o BDS," je dejala, ko se je sklicevala na gibanje Bojkot, odprodaja in sankcije.

Poročilo preiskave je svoj okvir temeljilo na razširjeni definiciji antisemitizma IHRA, pa tudi na drugi definiciji antisemitizma, imenovani 3D test (dvojna merila, delegitimacija, demonizacija), ki jo je razvil skrajno desni izraelski politik Natan Sharansky.

Te opredelitve so bile kritizirane kot orodja za utišanje nestrinjanja z izraelsko politiko in podporo palestinskim pravicam.

"Namen institucionalizacije takšnih populističnih definicij antisemitizma je definirati vsak odpor in vsako zavračanje izraelske politike kot obtožbo antisemitizma," je za Asem Qazaz, palestinski akademik v Berlinu. "Tako že sama prisotnost Palestinca v Nemčiji postane obtožba, ki jo je treba utemeljiti."

Te definicije so porazdeljene po vseh straneh nemškega političnega spektra – od desne proti levi – pa tudi znotraj tiska in akademskih institucij, je dodal.

Sporočilo za javnost Euro-Med Human Rights Monitor je preučilo rezultate in mehanizme preiskave in ugotovilo, da vsebuje več primerov pristranskosti v korist Izraela in proti Palestincem.

"Medtem ko poročilo kritizira DW ter nekatere njegove zaposlene in partnerje zaradi domnevnih primerov enostranosti, je glavni namen poročila in analize v bistvu spodbuditi DW k temu, da namesto tega sprejme enostransko proizraelsko pripoved," je dejal Ramy Abdu, predsednik Euro-Med Monitorja.

V poročilu preiskave je na primer navedeno, da je članek na spletni strani DW o tem, kako je bila ustanovitev Izraela zasnovana na palestinski Nakbi iz leta 1948 – v kateri je bilo 750.000 Palestincev etnično očiščenih iz svojih vasi, mest – antisemitski, ker postavlja pod vprašaj Izraelova pravica do obstoja.

Drug primer, s katerim je preiskava odkrila težavo, je bila »enostranska« pripoved o poročanju o soseski Sheikh Jarrah v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu, ki ji grozi etnično čiščenje.

V preiskavi je navedeno, da je hashtag #SaveSheikhJarrah, ki ga uporabljajo arabska služba DW in arabski partnerji, "neprimeren" in "subjektivna palestinska propaganda".

Nemčija je dom največje palestinske manjšine v Evropi, ki je ocenjena na 200.000.

Po Qazazu je biti Palestinec v Nemčiji prevzeti breme zgodovinske krivde države za holokavst "brez upoštevanja drugačnega konteksta", ki ga Palestinci doživljajo, ko živijo pod izraelsko okupacijo.

»V zadnjih letih je nemško populistično desno krilo vsako naklonjenost ali solidarnost, ki jo imajo Arabci in muslimani v državi do Palestincev, označilo za antisemitizem. Zaradi tega so lažje tarče za rasizem," je dejal.

Maja 2019 je nemški parlament kot prvi v Evropi sprejel nezavezujočo resolucijo, ki gibanje BDS obsoja kot "antisemitsko".

Preiskava Der Spiegla dva meseca pozneje o vplivu proizraelskih lobističnih skupin na nemško politiko je bila skupina obsojena kot antisemitska.

Uredniki Der Spiegla so odgovorili, da članek raziskuje "vprašljive prakse lobističnih skupin".

Maja 2021 je Matthias Dopfner, predsednik nemške založbe Axel Springer, ki sebe opisuje kot nejudovskega cionista, naročil zaposlenim, ki so nasprotovali dvigu izraelske zastave na sedežu stavbe, najdejo drugo službo.

Trgovine, kot sta Bild in Die Welt, ki sta v lasti Axela Springerja, so bile med tistimi, ki so kritizirale arabske zaposlene DW.

Axel Springer je kot eno od svojih načel in vrednot navedel "podporo judovskemu ljudstvu in pravico do obstoja države Izrael".

Maram Salem meni, da je bil članek Sudduetche Zeitung, s katerim se je začela saga, del prizadevanj za ciljanje na DW na splošno. Izdajatelj televizijskega programa prejme vladna sredstva, Salem pa v napadu drugih medijskih hiš vidi poskus, da bi to financiranje prerazporedili na sebe.

"Mi smo grešni kozli," je rekla.

bbabo.Net