Zagovorniki pravijo, da je poteza predsednika Bidena, da odloži afganistanska sredstva za žrtve 11. septembra, "problematičen precedens".

Odločitev predsednika Joeja Bidena, da učinkovito zaseže sredstva afganistanske centralne banke v Združenih državah in polovico denarja preusmeri v odškodnino žrtvam napadov 11. septembra, je na Washington pritegnila očitke in obtožbe o "kraji".

Biden je v petek izdal izvršilni ukaz, s katerim bi 7,1 milijarde dolarjev, ki pripadajo Da Afghanistan Bank (DAB), skoraj enakomerno razdelili med humanitarno pomoč državi v težavah in sredstva za kritje sodb iz tožb, ki so jih žrtve 11. septembra in njihove družine vložile proti talibanom v ameriška sodišča.

»Ljudje v Afganistanu niso imeli nič opraviti z 11. septembrom; to je neizpodbitno dejstvo,« je za Bilal Askaryar, afganistansko-ameriški aktivist.

"Kar predlaga Biden, ni pravičnost za družine 11. septembra, temveč kraja javnih sredstev obubožane države, ki je že na robu lakote, ki jo je povzročil katastrofalni umik Združenih držav."

Afganistanska vlada, ki jo podpirajo ZDA, je padla avgusta lani, ko so talibani zavzeli Kabul med umikom ameriških vojakov iz države po 20-letni vojni.

Washington, ki se je pogajal o umiku s talibani, je hitro zamrznil premoženje DAB s sedežem v ZDA. Družine žrtev 11. septembra so nato denar iskale na sodiščih. En poseben primer, ki je leta 2012 prejel zamudno sodbo proti talibanom, je postal osrednji v tem prizadevanju.

Tožniki so prvotno tožili številne subjekte in posameznike na Bližnjem vzhodu in v Afganistanu – mnogi so si med seboj nasprotni Al Kaidi, ki je izvedla napade leta 2001. Med toženci so bili nekdanji iraški predsednik Sadam Hussein, libanonski Hezbolah, Iranski vrhovni vodja Ali Khamenei – in talibani.

Odločijo sodišča

Halema Wali, soustanoviteljica ameriške zagovorniške skupine Afghans for a Better Tomorrow, je poudarila, da denar v afganistanski centralni banki pripada ljudstvu Afganistana, ki se sooča s hudo humanitarno nevarnostjo kriza.

Z naraščajočo inflacijo in državnimi institucijami v propadu afganistansko gospodarstvo – ki je bilo odvisno od tuje pomoči – skoraj propada. Svetovni program za hrano ZN je opozoril, da se 23 milijonov ljudi v državi sooča z "hudo lakoto".

"To je popolnoma osupljivo," je o Bidenovi potezi povedal Wali. "To je enakovredno temu, da bi v bistvu rekli, da centralna banka Afganistana ne more delovati, vendar bomo namenili nekaj denarja za malo hrane za sestradano prebivalstvo. Mislim, da je na splošno zelo kratkovidno."

Še vedno ni jasno, kako bi se ta denar razpršil z več tožbami, ki bi zahtevale sklade. Tožniki lahko tudi zavrnejo Bidenovo odločitev in zahtevajo celoten znesek, o izidu pa bi morala odločati sodišča, ki bi bila predmet pritožbe.

Kljub temu je Bela hiša predlagala, da bo ne glede na to, kaj se zgodi na sodiščih, za družine žrtev 11. septembra namenjenih vsaj 3,5 milijarde dolarjev.

"Tudi če bi bila sredstva prenesena v korist afganistanskega ljudstva, bi več kot 3,5 milijarde dolarjev sredstev DAB ostalo v Združenih državah in so predmet stalnih pravdnih sporov ameriških žrtev terorizma," so sporočili iz Bele hiše.

"Tožniki bodo imeli popolno možnost, da se njihove tožbe obravnavajo na sodišču."

A za zdaj ostaja zadnja beseda o odmrzovanju denarja za humanitarno pomoč in odškodnine žrtvam 11. septembra na sodiščih.

Visoki uradnik administracije je novinarjem zgodaj v petek povedal, da bodo minili meseci, predenar izpuščen za humanitarno pomoč v Afganistanu.

»Ker moramo tukaj iti skozi sodni postopek, bo minilo vsaj nekaj mesecev, preden bomo lahko premaknili ta denar, kajne? Tako ta denar ne bo na voljo v naslednjih nekaj mesecih, ne glede na to, ne glede na znesek, ne glede na to, kaj bi morda želeli narediti," je novinarjem povedal uradnik.

Drugo vprašanje, ki povečuje negotovost glede usode sredstev, je, da Washington ne priznava talibanov kot afganistanske vlade.

"Zastaviti se je legitimno vprašanje, kako se lahko državno bogastvo države uporabi za poplačilo dolga subjekta, ki ni priznan kot suverena vlada," je dejal John Sifton, direktor zagovorništva za Azijo pri Human Rights Watch (HRW).

'Problematični precedens'

Sifton je med sejo vprašanj in odgovorov HRW na Twitterju izrazil zaskrbljenost zaradi Bidenove odločitve.

"Odločitev Bidenove administracije ustvarja zelo problematičen precedens za politiko v bistvu prisvajanja suverenega bogastva države in njegove uporabe za stvari, ki niso tisto, za kar si prebivalci Afganistana nujno želijo, da se uporablja," je dejal.

Afganistansko-ameriška fundacija, zagovorniška skupina, je dejala, da bo Bidenova poteza "poostrila trpljenje" ljudi v Afganistanu."Zadevna sredstva pripadajo ljudstvu Afganistana, ne kateri koli vladi ali subjektu, preteklosti ali sedanjosti - to ni politično stališče, je dejstvo," je skupina zapisala v izjavi.

Talibani, ki so zahtevali odmrznitev sredstev, so v petek zavrnili odločitev ZDA.

"Tatvina in zaseg denarja afganistanskega ljudstva, ki ga hranijo/zamrznejo ZDA, predstavlja najnižjo stopnjo človeškega in moralnega propadanja države in naroda," je na Twitterju dejal tiskovni predstavnik talibanov Mohammad Naeem.

Poleg takojšnje vrednosti denarja so zagovorniki sprožili alarm glede sporočila, ki ga Bidenova odločitev pošilja o sposobnosti preživetja bančništva v Afganistanu.

Sifton je med virtualnim dogodkom HRW poudaril, da Afganistan potrebuje bančni sistem za delovanje svojega gospodarstva in učinkovito pretok pomoči, pri čemer je poudaril, da je mogoče afganistanske banke mednarodno spremljati, da se zagotovi, da talibani ne črpajo sredstev.

"Trenutne omejitve bančnega sistema Afganistana res krepijo že tako resno krizo človekovih pravic v državi in ​​spravljajo prebivalstvo v lakoto," je dejal.

Sifton je dodal, da je delujoč bančni sistem ključnega pomena za dostavo pomoči, uvoz in zakonito trgovino v Afganistanu.

"Najpomembnejše za državo, ki uvaža zelo veliko svoje hrane in osnovnih virov, je, da lahko položi denar v banke, ga pretvori v dolarje in da te dolarje lahko uporabi za nakup stvari zunaj države za uvoz," je dejal Sifton.

Wali iz Afganistancev za boljši jutri je dejal, da je DAB neodvisna institucija in da humanitarna pomoč ne more nadomestiti centralne banke države.

"To je v bistvu tako, kot bi rekli, da ameriška centralna banka ne more več delovati, vendar bomo postavili nekaj javnih kuhinj, kar pa ne bo nujno ublažilo težav, da centralnobančni sistem ne deluje v Afganistanu," je dejala.

bbabo.Net