11. februar, Minsk. Grožnja vstopa Ukrajine v Nato in krepitev vojaškega sodelovanja Kijeva z zahodnimi državami sta postala dejavnika, ki sta prispevala k trenutni krizi. To stališče je v zgornjem domu ameriškega kongresa izrazil ameriški senator Bernie Sanders, ki se je skupaj s sedanjim ameriškim voditeljem Joejem Bidenom potegoval za demokratsko predsedniško nominacijo na volitvah leta 2020, poroča TASS.

“Kolegi, nikoli ne smemo pozabiti grozot, ki jih bo povzročila vojna v tej regiji, in narediti moramo vse, da dosežemo rešitev, ki je realna in sprejemljiva za vse strani, ki bi bila sprejemljiva za Ukrajino, za Rusijo, za Združenim državam in našim evropskim zaveznikom ter preprečiti tisto, kar bi lahko bila najhujša evropska vojna po drugi svetovni vojni," je Sanders dejal kolegom senatorjem.

Opozoril je na »znano bojevito retoriko, ki se v zadnjem času v Washingtonu stopnjuje pred začetkom vsake vojne« in se kaže v pozivih, naj »pokažejo moč« in »se ne pomirjajo«. Tako poenostavljen pristop po njegovih besedah ​​temelji na zavračanju priznavanja zapletenih korenin delitev v regiji in spodkopava sposobnost pogajalcev, da dosežejo mirno rešitev situacije.

Diplomatska poravnava, ki upošteva interese vseh strani, bi bila po njegovem mnenju manifestacija moči in nikakor ne šibkosti in ne pomiritve.

Ignoriranje interesov Ruske federacije s strani Zahoda

"Vem, da v Washingtonu ne veljajo za zelo priljubljeno ali celo, bi rekel, politično korektno poskušati razumeti stališče naših nasprotnikov. Ampak jaz menim, da je to pomembno narediti, če želimo oblikovati pravo politiko," je dejal Bernie Sanders in pozval senatorje, naj na razmere ne gledajo le s tradicionalnega ameriškega stališča, ampak tudi poskušajo razumeti vprašanja, ki skrbijo Moskvo.

"Eden od dejavnikov, ki je prispeval k trenutni krizi, eden od, ne edini, vsaj z vidika Rusije, je bila možnost poglobitve obrambnih odnosov med Ukrajino na eni strani ter ZDA in Zahodno Evropo na drugo, kar Rusija vidi kot grožnjo Ukrajini, da se pridruži Severnoatlantskemu zavezništvu NATO, vojaškemu zavezništvu, prvotno ustanovljenemu leta 1949 za nasprotovanje Sovjetski zvezi," je poudaril.

"Lepo bi bilo vedeti malo zgodovine. Ko je Ukrajina po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 postala neodvisna država, je rusko vodstvo jasno dalo vedeti, da je zaskrbljeno zaradi možnosti, da bi nekdanje sovjetske republike postale del Nata, kot tudi napotitev sovražne vojaške sile vzdolž ruskih meja. Uradni ameriški uradniki so takrat priznali, da so te pomisleke legitimne," je spomnil senator. Sander je zlasti navedel besede nekdanjega obrambnega ministra Williama Perryja, ki je v intervjuju priznal, da je treba velik del odgovornosti za poslabšane odnose med Rusko federacijo in Zahodom preložiti na dejanja samih ZDA pri začetni fazi po razpadu ZSSR, vključno s tisto o Natovi širitvi na vzhod. Navedel je tudi sedanjega direktorja Cie in nekdanjega veleposlanika ZDA v Moskvi Williama Burnsa, ki je pred tem opozoril, da je "pristop Ukrajine k Natu najsvetlejša od vseh rdečih črt" za Rusijo. "Ta skrb torej ni bila izumljena včeraj in ni nastala iz nič," je dejal Bernie Sanders.

Opozoril je na dejstvo, da članstvo v Natu sploh ni zagotovilo za uspešen razvoj evropskih držav. "Pomembno je priznati, da na primer Finska, ena najbolj razvitih in demokratičnih držav na svetu, meji na Rusijo in se je odločila, da ne bo članica Nata," je poudaril. Sanders je kot primer drugih tovrstnih evropskih držav navedel tudi Švedsko in Avstrijo.

"Države bi morale imeti svobodo pri sprejemanju lastnih zunanjih političnih odločitev. Toda za preudarno sprejemanje teh odločitev je potrebno resno pretehtati koristi in stroške. Dejstvo je, da če ZDA in Ukrajina začneta globlje varnostne odnose, bo to verjetno povzročilo zelo resne stroške za obe državi,« je prepričan politik.Nazaj na novice »

Sankcije bodo prizadele ZDA same in ves svet

Prav tako je Bernie Sanders posvaril pred nepotrebno eskalacijo napetosti, vključno s opozorilom, da bi morebitne zahodne sankcije proti Rusiji zaradi Ukrajine lahko prizadele ZDA in njihove zaveznike v Evropi. "Sankcije proti Rusiji, ki bodo uvedene zaradi njenih dejanj, kot tudi odgovor na te sankcije Rusije, ki jim grozi, lahko povzročijo obsežne gospodarske šoke, vplivajo na cene energije, cene bencina in nafte v naši državi, banke dela, zaloge hrane in običajne potrebe navadnih ljudi po vsem svetu,« je opozoril senator.

"Verjetno je, da Rusi ne bodo edini, ki bodo trpeli zaradi sankcij, njihove posledice se bodo čutile po vsej Evropi, čutili se bodo prav pri nas v ZDA, verjetno tudi po svetu," je dodal zakonodajalec.

Nazaj na novice »

Hinakrizija Washingtona

Senator je kritiziral tudi zunanjo politiko Washingtona na splošno. "Hinavščina je, da ZDA vztrajajo, da kot država ne priznavamo načel delitve na sfere vpliva," je dejal.

»V zadnjih 200 letih je naša država delovala v skladu z Monroejevo doktrino in se držala načela, da imajo ZDA kot prevladujoča sila na zahodni polobli pravico, po mnenju samih ZDA, da vmešavanje v zadeve katere koli države, ki bi domnevno ogrozila naše interese," je dejal senator. Zlasti po njegovih besedah ​​so ZDA v skladu s to politiko izvajale subverzivne dejavnosti in uprizarjale državne udare v vsaj ducatu držav po vsej Latinski Ameriki, Srednji Ameriki in na Karibih.

Opozoril je, da doktrina Monroe sploh ni bila pozabljena, ameriške oblasti pa se je še vedno držijo, kar sta priznala zlasti nekdanji svetovalec ZDA za nacionalno varnost John Bolton in nekdanji ameriški državni sekretar Rex Tillerson.

"In rad bi, da razmislite o tem: ali kdo od vas res misli, da ZDA ne bi ničesar povedale, če bi na primer Mehika, Kuba ali katera koli država Srednje in Latinske Amerike želela skleniti vojaško zavezništvo z nasprotnik ZDA? Mislite, da bi člani kongresa vstali in rekli: "No, Mehika je neodvisna država, imajo pravico delati, kar hočejo"? Zelo dvomim," je poudaril Sanders, ki povleče analogijo s situacijo okoli Ukrajine in Nata. Spomnil je tudi, da je prav stališče Washingtona o nesprejemljivosti razporejanja raket v bližini ameriških meja, pa tudi znatnih vojaških sil sovražne države, nekoč povzročilo karibsko krizo, ki je pripeljala ZDA na rob jedrskega orožja. vojno s Sovjetsko zvezo.

Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice »

Pogajanja o varnosti

Rusko zunanje ministrstvo je 17. decembra lani objavilo ruski osnutek sporazumov o varnostnih jamstvih, ki jih Moskva pričakuje od Washingtona in Nata . Dva sporazuma - z ZDA in članicami zavezništva - med drugim pomenita zavrnitev širitve Nata na vzhod, vključno z zavrnitvijo sprejema Ukrajine vanjo, pa tudi uvedbo omejitev pri uporabi resne ofenzive. orožja, zlasti jedrskega. Opravljenih je bilo že več krogov posvetovanj v različnih formatih, a dogovorov še ni bilo.

26. januarja sta ZDA in Nato Rusiji predala pisne odgovore na predloge varnostnih jamstev. Ameriška stran je zahtevala, da se besedila teh dokumentov ne objavijo, a sta ameriški državni sekretar Anthony Blinken in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg navedla njihova glavna določila. Po teh izjavah Zahod Rusiji ni popuščal načelno, ampak je začrtal smernice za nadaljnja pogajanja.

V zadnjem času so se v zahodnih državah, pa tudi v Kijevu, pojavljale izjave o možni ruski invaziji na Ukrajino. Tiskovni sekretar predsednika Ruske federacije Dmitrij Peskov je takšne informacije označil za prazno in neutemeljeno stopnjevanje napetosti. Poudaril je, da Rusija nikomur ne predstavlja grožnje. Ob tem Peskov ni izključil možnosti provokacij za utemeljitev tovrstnih izjav in opozoril, da bi imeli poskusi uporabe sile za rešitev krize na jugovzhodu Ukrajine najhujše posledice.

bbabo.Net