V Berlinu je letos potekal drugi krog pogajanj o Donbasu v normandijskem formatu. In če se je prvi - Pariz - končal s podpisom simboličnega, a dokumenta, se je berlinsko srečanje končalo brez nič, čeprav je trajalo devet ur. Kijev lahko odsotnost rezultata šteje za zmago.

Politični svetovalci voditeljev držav Normandijske četverice (Nemčije, Rusije, Ukrajine, Francije) so se sestali v Berlinu 10. februarja in se razšli, ko je bilo že 11. moskovski čas. To je bil drugi krog letošnjih pogajanj. Prvi je potekal 26. januarja v Parizu.

Namestnik vodje administracije Kremlja Dmitrij Kozak, vodja urada ukrajinskega predsednika Andrija Jermaka, svetovalci nemškega kanclerja in francoskega predsednika Jens Plötner in Emmanuel Bonn so osem ur na srečanju v Parizu govorili za zaprtimi vrati in odšli novinarjem, čeprav s skromnim, a rezultatom. Pogajalcem se je takrat prvič po dolgem času uspelo dogovoriti vsaj za kakšen končni dokument. Sporočilo s petimi stavki je potrdilo, da so sporazumi iz Minska osnova za delovanje normandijske oblike. Poleg tega sta strani izjavili, da nameravata zmanjšati obstoječe razlike, da bi napredovali v procesu reševanja konflikta na vzhodu Ukrajine.

Po tem, pa tudi po obiskih v Moskvi in ​​Kijevu francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je ukvarjal s shuttle diplomacijo in v obeh prestolnicah izžareval optimizem in obljubljal dobre novice, se je zdelo, da so v pogajalskem procesu res načrtovane spremembe.

Berlinski krog je ubil te upe. Srečanje je trajalo skoraj tako dolgo kot pariška pogajanja: začelo se je ob 16.30 po moskovskem času in končalo ob 2.00 zjutraj. Vendar v nemški prestolnici še ni bila polnoč.

Vodja ruske in ukrajinske delegacije Dmitrij Kozak in Andrej Jermak sta o rezultatih pogovorov spregovorila sinhrono po pariški shemi - ponoči na tiskovni konferenci na veleposlaništvih svojih držav v Berlinu. Oba nista poročala o rezultatih. A če gospoda Yermaka to vsekakor ni razburilo, potem gospod Kozak ni skrival jeze zaradi izgube časa in dejstva, da se o končnem dokumentu ni mogoče dogovoriti.

"Žal se je skoraj devet ur pogajanj končalo brez vidnih, oprijemljivih rezultatov, izraženih v dokumentih," je dejal Dmitrij Kozak.

Kijev je zavzel trdno stališče, je dejal ruski pogajalec. Ukrajinska stran še vedno noče vzpostaviti stika z de facto oblastmi nekaterih območij Donecke in Luganske regije (CADLO) in se z njimi pogovarjati o političnem bloku sporazumov iz Minska (vključno z vprašanji posebnega statusa, lokalnimi volitvami v CADLO).

Predstavniki Ukrajine so bili po besedah ​​Dmitrija Kozaka proti dejstvu, da je osnutek izjave navedel, da je treba vprašanja prihodnjega pokonfliktnega statusa ORDLO rešiti v posvetovanjih in razpravah s predstavniki Donecka in Luganska. "To je ključno nesoglasje, o katerem se Ukrajina ni hotela strinjati," je dejal Kozak. Dodal je, da so se kompromisne formulacije iskale do zadnjega. Zato so se pogajanja izkazala za tako dolga.

Dobil sem ga od namestnika vodje predsedniške administracije Rusije ter predstavnikov Nemčije in Francije. Prvi je v nekem trenutku svoje kolege presenetil z izjavo, da je čas, da psa sprehaja, je povedal sogovornik blizu ruski delegaciji. Vendar je bil Dmitry Kozak bolj ogorčen, da Jens Plötner in Emmanuel Bonn "nista pokazala potrebne trdnosti."

Vodja ruske delegacije ni videl pripravljenosti Pariza in Berlina, da bi pritiskala na Kijev pri izvajanju sporazumov iz Minska: "Videl sem poskuse, da bi našli neko primerno nišo za Ukrajino, da bi nadaljevala linijo, ki jo je zasledovala za prejšnjih osmih let."

Andriy Yermak, pa tudi Dmitry Kozak, sta dejala, da stranke niso dale ničesar na papir. Vendar zaradi tega ni bil videti razburjen. "Danes nismo uspeli priti niti enega dokumenta," je dejal gospod Yermak, "vendar obstaja taka želja."

Vodja urada ukrajinskega predsednika je obljubil, da se bo proces nadaljeval in da bo "zelo kmalu spet" novo srečanje. Po njegovih besedah ​​so "vsi potrdili, da so odločeni nadaljevati pogajanja in da so vsi zainteresirani, da pogajanja v normandijskem formatu potekajo." Dodal je, da čeprav obstajajo nesoglasja med pogajalci, je "glavno, da obstaja volja za nadaljevanje in pogajanja, in to bomo še naprej."

Glavni ukrajinski pogajalec je še dejal, da so vsi udeleženci srečanja potrdili svoj interes za vrh Normandijske četverice.

Dmitrij Kozak pa ima drugačno različico tega. Nihče si niti upal zastaviti vprašanja pogajanj na ravni voditeljev Nemčije, Rusije, Ukrajine in Francije, ker za takšno srečanje ni teme, je odrezal ruski uradnik.Kljub pomanjkanju rezultatov v Berlinu in lahko rečemo, da je ta krog pogajanj hkrati izničil prejšnjega pariškega, je srečanje v nemški prestolnici pomembno za razumevanje razporeditve sil in vzdušja znotraj normandijskega formata.

V zadnjem času so mediji večkrat pisali, da Zahod pritiska na Kijev pri izvajanju dogovorov iz Minska. To so delno potrdile izjave posameznih ukrajinskih uradnikov. Tako je Oleksij Danilov, sekretar Varnostnega sveta Ukrajine, v intervjuju za Associated Press opozoril zahodne države, da njegove države ne bi smeli siliti v Minsk.

Sodeč po izjavah Kozaka in Yermaka, so ukrajinske oblasti bodisi sposobne vzdržati pritisk svojih partnerjev, bodisi ta pritisk ni tako močan ali pa ga sploh ni. Na splošno se razmere v pogajanjih vračajo v obdobje pred eskalacijo, ko so se politični svetovalci voditeljev držav normandijske oblike redno srečevali ali klicali po videopovezavi, ure razpravljali o sporazumih iz Minska in se razšli in se le dogovorili na datum naslednjega stika, pa tudi takrat ne vedno.

Moram reči, da to ustreza ukrajinski strani, saj je za vodstvo države izvajanje sporazumov iz Minska polno resnih notranjepolitičnih težav, vse do naslednjega Majdana. Toda pogajanja brez rezultatov so za Kijev zaželena, saj so varna: lahko poročate, da poteka delo za rešitev konflikta in ne tvegate ničesar. V tem smislu je Andriy Yermak dobil svoje v Berlinu. Primer, ko je odsotnost rezultata rezultat.

bbabo.Net