Libija se je spet vrnila na dvojno oblast. Državni parlament je izbral novega predsednika vlade. To je bil nekdanji notranji minister Fathi Bashaga. Ob tem se aktualni vodja vlade Abdel Hamid Dbeiba ne želi odpovedati svojim pooblastilom. Poslanci pa ravnajo po svojih pravilih. Hkrati z izvolitvijo novega predsednika vlade so glasovali za spremembe ustavne deklaracije države.
Predstavniški dom (parlament) Libije je danes z večino glasov glasoval za imenovanje nekdanjega notranjega ministra Fathija Bashagija na mesto predsednika vlade vlade narodne enotnosti. V začetku tedna je parlament od sedmih kandidatov za mesto predsednika vlade potrdil le dva - gospoda Bashago in poslovneža Khaleda Bibasa. Danes zjutraj, pred glasovanjem, je bila novica, da je Khaled Bibas umaknil kandidaturo - vendar je pozneje to zanikal, a je bilo prepozno: poslanci so glasovali za Fathija Bashago. Bili so tudi tisti, ki so postopek označili za farso, ki jo je pripravil predsednik parlamenta Aguila Saleh. Vendar je bilo sprva jasno, da Fathi Bashagi nima tekmecev.
Ta teden je med parlamentarnimi razpravami gospod Bashaga obljubil, da ne bo kandidiral na prihajajočih predsedniških volitvah, če bo prevzel mesto predsednika nove vlade. Odpovedal se je tudi "kakršni koli pravni imuniteti" zase in za bodoče ministre, če bi se pojavile kakršne koli pravne obtožbe. Izjava gospoda Bashagija pravzaprav pomeni zagotovilo za Aguilo Saleha, da na prihodnjih volitvah ne bo imel tako pomembnega tekmeca za predsednika. Naveza Saleh-Bashaga bi morala delovati že pred enim letom, ko so se na enotni listi prijavili za vodje predsedniškega sveta in vlade. Ta seznam je bil sočasno podprt v Ankari, Moskvi in Kairu. Toda nepričakovano je izgubil proti kandidatoma, ki so bili takrat širši javnosti malo znani - poslovnež Abdel Hamid Dbeiba in diplomat Mohammed al-Manfi, ki je vodil predsedniški svet. Njihova naloga je bila pripraviti splošne volitve v državi, ki bodo načrtovane za december 2021, ter združiti vse državne organe. Po volitvah so morali svoja pooblastila prenesti na novega predsednika vlade.
V Libiji je sedem let vladala dvojna oblast. Na zahodu, v Tripoliju, se je sestala vlada narodnega soglasja, vzhod države pa je nadzorovala Libijska nacionalna vojska, ki jo vodi feldmaršal Khalifa Haftar.
Na vzhodu države je zasedal tudi predstavniški dom Libije, ki pa se pravzaprav nikoli ni sestal v celoti, saj so nekateri poslanci ostali na zahodu. Razcepljeni so bili tudi vsi drugi državni organi, pa tudi vojska. Od sredine leta 2020 pa so se začela pogajanja pod okriljem ZN, ki naj bi na koncu končala razkol v državi. S pomočjo ZN je bil ustanovljen 75-članski Libijski forum za politični dialog (LFPD), ki je določil razpored volitev in izvolil nove oblasti. Vendar se načrt za združitev Libije ni uresničil.
Volitve, predvidene za december lani, niso bile izvedene. Predstavniški dom in vrhovni državni svet (posvetovalno telo, ki se pogosto imenuje tudi zgornji dom parlamenta) se nista mogla dogovoriti o volilnem zakonu, prav tako ni bila pripravljena lista kandidatov. Postalo je očitno, da je mogoče rezultate glasovanja izpodbijati v enem ali drugem delu države, kar se je že zgodilo v sodobni zgodovini Libije.
Odpoved volitev pa je sprožila vprašanje legitimnosti oblasti, ki jih je izvolila LFPD, ker so bile začasne. Poslanci predstavniškega doma s premierjem niso našli skupnega jezika, do njega in politikov na zahodu Libije so izražali svoje terjatve, še posebej potem, ko je pokazal ambicije, da bi kandidiral za predsednika. Po mnenju strokovnjakov je bilo bistvo večine zahtevkov proti gospodu Dbeibi povezano s tem, da je preveč skrbno nadzoroval vladno porabo. Tako ali drugače je parlament septembra izglasoval nezaupnico vladi Abdela Hamida Dbeibe, a je nadaljeval z delom. Poslanci so po razveljavitvi volitev sprožili nov napad na predsednika vlade, brez njegovega soglasja pa so sprejeli tudi nov "načrt" volitev.
Odločeno je bilo, da bo glasovanje potekalo 14 mesecev po sprejetju amandmajev k ustavni deklaraciji, kar se je zgodilo danes. Načrtuje se, da bo odbor 24 ljudi iz treh ključnih geografskih regij države, ki jih v enakih razmerjih predlagata predstavniški dom in vrhovni državni svet, v 45 dneh po ustanovitvi predstavil besedilo nove ustave, ki bo bo podan na ljudski referendum.Abdel Hamid Dbeiba se z odločitvijo predstavniškega doma ne strinja. Še dan prej je napovedal, da oblasti ne bo prenašal do predsedniških volitev in ne bo dovolil novih prehodnih stopenj. Politik je tudi poudaril, da je bila septembra izglasovana nezaupnica njegovemu kabinetu izmišljena. Ob tem je zagotovil, da je pripravljen premisliti o svoji odločitvi za predsedniško kandidaturo, "če se bodo za isto odločitev zavezali tudi drugi kandidati". To je bila jasna aluzija na Aguilo Saleh in Khalifo Haftarja, ki sta prav tako sodelovala na volitvah.
Pojav drugega predsednika vlade v Libiji ustvarja težko dilemo za mednarodno skupnost. Navsezadnje OZN enako priznavata tako Abdela Hamida Dbeibo kot predstavniški dom. Vsekakor je očitno, da se je v Libiji začel nov krog boja za oblast. Vprašanje je, ali bo ostalo le na pravnem področju ali se bo izlilo na ulice. Na predvečer glasovanja v predstavniškem domu za novega premierja je postalo znano o poskusu atentata na Abdela Hamida Dbeibo. Arabski mediji so poročali, da je njegov avto prišel pod ogenj, na voljo pa je tudi fotografija, na kateri je vetrobransko steklo poškodovano od krogle. Hkrati pa iz fotografije ni mogoče ugotoviti, ali je avto res pripadal šefu vlade. Sam premier ni bil poškodovan.
bbabo.Net