Britanska zunanja ministrica Liz Truss je prispela v Moskvo na pogovore z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom o zaostrovanju razmer okoli Ukrajine. Pred tem je na uradni obisk v Rusijo prispel francoski predsednik Emmanuel Macron, prihodnji teden pa bo rusko prestolnico obiskal nemški kancler Olaf Scholz. Strokovnjak je primerjal stališča Londona, Pariza in Berlina do vprašanja evropske varnosti.
Britanska zunanja ministrica Liz Truss je po pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom opozorila, da je treba "sodelovati z Rusijo za napredek, zlasti pri pogajanjih z Natom". Hkrati pa po besedah diplomata tega ni mogoče doseči "na račun ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine". London tudi ni pripravljen žrtvovati "politike odprtih vrat severnoatlantskega zavezništva".
Liz Truss je zagotovila, da nobena od držav Nata ne spodkopava varnosti Rusije, saj gre za izključno obrambno zavezništvo. Zato so koraki, ki jih sprejemajo članice bloka kot odgovor na ruska "agresivna dejanja" - zlasti umik vojakov na vzhod Evrope s strani držav članic zavezništva - izključno "okrepitev obrambe".
"Rusija mora v celoti izvajati sporazume o premirju, treba je umakniti težko orožje iz regije," je dodal britanski zunanji minister. "To je potrebno za napredek pri izvajanju sporazumov iz Minska."
Medtem je Sergej Lavrov v odgovoru na besede svojega britanskega kolega opozoril, da "pušča na vesti Nata" obtožbe na račun Rusije, po katerih naj bi potegnila vojake na mejo z Ukrajino. Poleg tega je ruski minister spomnil, da so se države bloka same približale ruskim mejam.
"Med Zahodom in Rusijo obstajajo temeljna nesoglasja glede ocene trenutnih razmer v Evropi in zlasti ukrajinske krize, ki je pravkar sprožila to konfrontacijsko spiralo," komentira Dmitrij Danilov, vodja oddelka za evropsko varnost pri Evropski inštitut Ruske akademije znanosti. – Hkrati se vsi dobro zavedajo, da se reševanje razmer v Ukrajini v tem smislu obravnava kot izpeljanka. Govorimo o najresnejših stvareh, ki so povezane z mednarodnimi odnosi, s prihodnjo svetovno ureditvijo in sistemom evropske varnosti. In ukrajinska karta in način njenega igranja sodita v kontekst politike nekaterih večjih igralcev.
Pravzaprav je britanska zunanja ministrica Liz Truss prispela v Moskvo nekoliko pozno. Dejstvo je, da je bila pred tem situacija, v kateri je bil London, ki si prizadeva za globalno svetovno vlogo, pravzaprav izven okvira nove politične in diplomatske »igre«, na katero se zdaj gleda. Medtem je nemški kancler Olaf Scholz odpotoval v Washington, da bi govoril z enim od prejemnikov predlogov ruskega varnostnega jamstva, ameriškim voditeljem Joejem Bidenom. Francoski predsednik Emmanuel Macron je prispel v Moskvo, da bi se o enakih temah pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Toda London je ostal zunaj okvira tega procesa. Zato položaji držav sprva niso enaki."
Po mnenju strokovnjaka je glavni interes Britanije, da se "vrne med velikane evropske in mednarodne politike, ki vplivajo na vsebino aktualne stranke".
"Rusija je s svoje strani izrazila zanimanje za obisk vodje britanskega zunanjega ministrstva, kar je bil, mimogrede, prvi uradni obisk vodje britanskega zunanjega ministrstva v Rusiji po letu 2017," je poudaril politolog. - Izkazalo se je, da je Moskva odblokirala kanale političnega in diplomatskega dialoga po različnih smereh, tudi z Združenim kraljestvom, s katerim so bili odnosi po ocenah na najnižji ravni v primerjavi z drugimi prejemniki ruske zunanje politike - torej celo z Združene države. Tukaj je bil skoraj vakuum.
Pred kratkim je Liz Truss povedala, da je namen njenega potovanja v Moskvo pojasniti Rusiji, da se mora v odnosu do Ukrajine obnašati korektno, sicer jo čakajo resne posledice. Moskva pa razume, da se to stališče britanskega zunanjega ministrstva predstavlja zunanjemu občinstvu. Hkrati pa ni zanimivo z vidika navezovanja stikov med državami, na kar Ruska federacija računa. In zdaj se London zaveda, da je zdaj potreben pozitiven napredek z njegove strani.
Združeno kraljestvo razume, da ni glavni pogajalec o vprašanjih evropske varnosti. Hkrati je jasno, da želi igrati vlogo nekakšne balansirke čezatlantskih odnosov. Britanija je zapustila Evropsko unijo, vendar krepi odnose z ZDA, zato želi v tej vlogi voditi svojo linijo interakcije z evropskimi partnerji.Ta vloga Združenega kraljestva pritegne Evropejce, ki seveda želijo London vključiti v širši kontekst novega političnega dialoga ter najti orodja in mehanizme za njegovo aktivno sodelovanje v evropskih varnostnih zadevah, meni strokovnjak. Poleg tega se Združene države zanimajo tudi za Veliko Britanijo, ki velja za nekakšnega dirigenta ameriških interesov v odnosih z EU.
"Ni treba primerjati uteži različnih prestolnic v odnosih z Moskvo," nadaljuje Dmitrij Danilov. – Jasno je, da smo zgradili različne linije strateških komunikacij in delujejo. V tem smislu je težko poskušati iskati alternative, nasprotovati nekaterim našim pogajalskim partnerjem drugim.
V tem primeru sta pomembni dve točki. Prvič, Rusija razume, da je sprememba razmer med Rusko federacijo in Zahodom možna šele, ko bo dosežen ustrezen splošni dogovor znotraj evroatlantske regije. Drugič, za dosego takšnega dogovora je treba sodelovati ne toliko z evroatlantskimi institucijami (NATO in EU), temveč z resnimi akterji v prostoru evrazijskega sistema. In v zvezi s tem Združenega kraljestva nikakor ne smemo zanemariti, čepravijo, da je neprijeten partner, da se z njim ne bo mogoče pogajati, zato se morate pogovarjati izključno z Nemčijo in Francijo, tako kot z vodilnima Evropske unije. Ne delim tega stališča. Pomembno je komunicirati z vsemi, ravno zato, da bi imeli možnost vplivati na oblikovanje pozitivnega evroatlantskega konsenza.«
bbabo.Net