Nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl je dejala, da so se opozorila predsednika Vladimirja Putina o tveganjih, ki jih predstavlja unipolarni model sodobnega sveta, izkazala za resnična. Diplomat je pregledal znameniti govor ruskega predsednika na Münchenski varnostni konferenci leta 2007 in meni, da je "od takrat vse postalo še slabše in težje", tudi zaradi neukrepanja zahodnih držav. Ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2007 govoril v Münchnu in ostro kritiziral zamisel o unipolarnem svetu in označil, da je tak model ne le nesprejemljiv, ampak tudi nemogoč v sodobnem svetu. Kritiziral je tudi zunanjo politiko ZDA, ostro nasprotoval načrtom za širitev Nata in namestitvi ameriških objektov protiraketne obrambe v vzhodni Evropi, OVSE pa je označil tudi za "vulgarno orodje" za zagotavljanje zunanjepolitičnih interesov ene države.
Govor ruskega voditelja je povzročil širok odziv, zahodni politiki so celo dali izjave o možnosti nadaljevanja hladne vojne. "S svojim enim samim govorom je naredil več za združitev ZDA in Evrope, kot bi to lahko storili mi sami v desetletju," je takrat dejal ameriški senator Lindsey Graham.
Po besedah nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl se je vse, kar je Putin povedal v svojem govoru v Münchnu leta 2007, izkazalo za res, razmere v svetu pa so se od takrat še bolj zaostrile. "Nekatere stvari bo mogoče bolje presojati 15 let pozneje in prišel sem do zaključka, da je imel predsednik Putin takrat zelo prav v svojih besedah in opozorilih," je dejal Kneissl v intervjuju za RIA Novosti.
Nekdanji minister meni, da zahodne države v preteklih letih niso pokazale nobene aktivnosti, kar je povzročilo povečane napetosti v odnosih z Rusijo.
»Ko sem pred nekaj dnevi znova gledal ta pogovor, sem mislil, da je marsikaj razjasnilo. Takoj začutiš, koliko osebnega, koliko odsevov je v tem. Rekel bi, da je pravzaprav glede vsega, o čemer je takrat govoril predsednik Putin, treba priznati, da je imel, prvič, žal prav, in drugič, od takrat je vse postalo še slabše in bolj zapleteno,« je zaključil Kneissl.
Nazaj na novice »
»Ena najbolj pronicljivih diagnoz«
Profesor Inštituta za mednarodne odnose Varšavske univerze Stanislav Belen meni, da številni zahodni komentatorji niso razumeli bistva Putinovega govora v Münchnu in niso razumeli se celo zares seznanite z njim, ko ste v »evforiji unipolarnega razmišljanja«. Govor so razumeli kot "Putinov napad na vrednote, ki jih je zahodni svet osvojil in okrepil od konca hladne vojne."»Tisti, ki so takrat skrbno prebrali govor predsednika Putina, in tudi tisti, ki se lahko nanj obrnejo danes, bodo po minuti razmisleka prišli do očitnega zaključka, da je bila to ena najbolj pronicljivih diagnoz situacije v mednarodni odnosi, ki so se oblikovali od konca hladne vojne — na prelomu iz 1980. v 90. stoletja 20. stoletja, ko se je razpadel bipolarni sistem,« je poudaril Belen.
Glavna teza govora ruskega predsednika je bila teza o neločljivosti varnosti in miru v svetu, je poudaril strokovnjak. »V zadnjih 15 letih se nihče, tako jasno kot Putin, ni osredotočil na dejstvo, da sta mednarodna varnost v globalnem smislu neločljivi. Kaj to pomeni? To pomeni, da so vsi vključeni v občutek splošne varnosti,« je dodal.
Nekdanji vodja Münchenske varnostne konference, nekdanji svetovalec in sodelavec nemškega kanclerja Helmuta Kohla Horsta Telchika je poudaril, da je Putin v svojem govoru izpostavil številna pomembna vprašanja, "kot je načrtovana namestitev ameriških sistemov protiraketne obrambe v Romuniji in Bolgariji, ki po njegovem mnenju niso bili usmerjeni toliko proti morebitnim iranskim raketam kot proti Rusiji. "Zato je bila moja ocena predsednikovega govora novinarjem zelo preprosta: obe strani - ZDA, Nato in Rusija - bi se morale zdaj usedti skupaj in najti skupne rešitve," je spomnil.
Telchik je povedal tudi, kako mu je uspelo Putina prepričati, da je prišel v München: »Z njim sem se imel večkrat srečati v Moskvi, Sankt Peterburgu in Sočiju. Ob neki taki priložnosti sem ga osebno povabil na varnostno konferenco v Münchnu, ki sem ji vodil. Povedal mi je, da ima zdaj dve povabili, eno za poslovno konferenco v Davosu in eno moje. Če bi šel, bi šel najprej k meni. In držal je besedo."
Letos brez Moskve
Münchenska konferenca je bila ustanovljena leta 1963 kot "sestanek predstavnikov obrambnih resorjev" držav članic Severnoatlantskega zavezništva, Rusija na forumu sodeluje od leta 1999.Letos bo konferenca v Münchnu potekala od 18. do 20. februarja osebno. Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova je dan prej povedala, da Rusija dogodka ne bo sodelovala. Po besedah Zaharove se je münchenska konferenca v zadnjih letih vse bolj spreminjala v "čezatlantski forum", pri čemer je izgubljala objektivnost in vključevost, "zanimanje Moskve za ta dogodek je opazno upadlo."Foruma leta 2021 zaradi pandemije ni bilo. V letih 2019 in 2020 je Rusijo zastopal zunanji minister Sergej Lavrov.
bbabo.Net