Plastika se je infiltrirala v vse dele oceana in jo zdaj najdemo v "najmanjšem planktonu do največjega kita", je v torek sporočila skupina za prostoživeče živali WWF in pozvala k nujnim prizadevanjem za oblikovanje mednarodne pogodbe o plastiki.
Drobni delci plastike so dosegli tudi najbolj oddaljena in na videz nedotaknjena področja planeta: poper v arktičnem morju in so jo našli v ribah v najglobljih kotiščih oceana, Marianskem jarku.
Mednarodnega sporazuma za reševanje problema ni, čeprav se pričakuje, da bodo delegati, ki se bodo ta mesec sestali v Nairobiju na okoljskem srečanju Združenih narodov, začeli pogovore o svetovni pogodbi o plastiki.
WWF je v svojem zadnjem poročilu, ki sintetizira več kot 2000 ločenih znanstvenih študij o vplivih onesnaženja s plastiko na oceane, biotsko raznovrstnost in morske ekosisteme, skušal podpreti razloge za ukrepanje.
Poročilo je potrdilo, da trenutno ni dovolj dokazov za oceno možnih posledic za ljudi.
Toda ugotovili so, da je snov, pridobljena iz fosilnih goriv, "dosegla vse dele oceana, od morske gladine do globokega oceanskega dna, od polov do obal najbolj oddaljenih otokov in jo je mogoče zaznati v najmanjšem planktonu do največjega kit."
Po nekaterih ocenah se v svetovne vodne poti vsako leto spere od 19 do 23 milijonov ton plastičnih odpadkov, piše v poročilu WWF.
To je večinoma iz plastike za enkratno uporabo, ki še vedno predstavlja več kot 60 % onesnaženja morja, čeprav vse več držav prepoveduje njihovo uporabo.
»Na mnogih mestih (se) dosegamo nekakšno točko nasičenosti morskih ekosistemov, kjer se približujemo ravnem, ki predstavljajo pomembno grožnjo,« je povedal Eirik Lindebjerg, vodja globalne politike plastike pri WWF.
Ponekod obstaja nevarnost "propada ekosistema," je dejal.
Mnogi ljudje so videli podobe morskih ptic, ki se dušijo v plastičnih slamicah, ali želv, zavitih v zavržene ribiške mreže, vendar je dejal, da je nevarnost v celotnem morskem prehranjevalnem spletu.
"To ne bo vplivalo samo na kita, tjulnje in želvo, temveč na ogromne staleže rib in živali, ki so odvisne od njih," je dodal.
V eni študiji iz leta 2021 je bilo ugotovljeno, da je 386 vrst rib zaužilo plastiko, od 555 testiranih.
Ločena raziskava, ki je preučevala glavne komercialno lovljene vrste, je pokazala, da ima do 30 % trske v vzorcu, ujetem v Severnem morju, mikroplastiko v želodcu.
Ko je v vodi, se plastika začne razpadati, postaja vse manjša in manjša, dokler ni »nanoplastika«, nevidna s prostim očesom.
Torej, tudi če bi se vse onesnaževanje s plastiko popolnoma ustavilo, bi se lahko količina mikroplastike v oceanih do leta 2050 še vedno podvojila.
Toda proizvodnja plastike še naprej narašča in se lahko do leta 2040 podvoji, glede na projekcije, ki jih navaja WWF, pri čemer naj bi se onesnaženost oceanov s plastiko v istem obdobju potrojila.
Lindebjerg primerja razmere s podnebno krizo – in konceptom »ogljikovega proračuna«, ki omejuje največjo količino CO2, ki se lahko sprosti v ozračje, preden je presežena zgornja meja globalnega segrevanja.
"Dejansko obstaja meja, koliko plastičnega onesnaženja lahko absorbirajo naši morski ekosistemi," je dejal.
Po podatkih WWF so bile te meje za mikroplastiko že dosežene v več delih sveta, zlasti v Sredozemskem, Rumenem in Vzhodnokitajskem morju (med Kitajsko, Tajvanom in Korejskim polotokom) ter v arktičnem morskem ledu.
"Razumeti ga moramo kot fiksni sistem, ki ne absorbira plastike, in zato moramo iti proti ničelnim emisijam, nič onesnaževanja čim hitreje," je dejal Lindebjerg.
WWF poziva k pogovorom za pripravo mednarodnega sporazuma o plastiki na okoljskem srečanju ZN, ki bo od 28. februarja do 2. marca v Nairobiju.
Želi, da bi vsaka pogodba vodila do svetovnih standardov proizvodnje in resnične "reciklabilnosti".
Poskus čiščenja oceanov je "izjemno težaven in izjemno drag," je dejal Lindebjerg in dodal, da je za vse meritve bolje, da sploh ne onesnažujemo.
bbabo.Net