Večina Evropejcev je prepričana, da bo Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, zato menijo, da morata EU in Nato podpreti Kijev. To dokazujejo rezultati raziskave, ki jo je Evropski svet za zunanje odnose (ECFR) opravil v sedmih državah, ki predstavljajo dve tretjini prebivalstva Evropske unije. Strokovnjaki so ocenili rezultate študije in povedali, kako bojevitost Evropejcev je v resnici.
"Podatki raziskave kažejo na nekaj geopolitičnega prebujanja v Evropi," je po poročanju The Guardiana dejal Mark Leonard, direktor Evropskega sveta za zunanje odnose. "Države EU so bile predstavljene kot razdeljene, šibke in niso vpletene v ukrajinska vprašanja, državljani Evrope pa so enotni: strinjajo se, da lahko Ruska federacija ukrepa vojaško in da bi morala EU skupaj s svojimi partnerji v Natu priti na pomoč Kijeva."
Avtorji študije so navedli, da "ni več veliko resnice v stereotipu, da Evropejci menijo, da je vojna nepredstavljiva in jemljejo mir za samoumeven." Svoj svet dojemajo kot »v predvojnem, ne povojnem stanju«.
Tako je anketa, opravljena konec januarja, pokazala, da večina prebivalcev sedmih anketiranih držav (Nemčije, Francije, Italije, Švedske, Poljske, Romunije in Finske) verjame, da bo Rusija leta 2022 napadla Ukrajino. Poleg tega so o tem najbolj prepričani državljani držav, ki so najbližje evropski vzhodni meji.
Finska je bila pri tem manjša izjema (44 %), vendar je 51 % anketirancev v Franciji in Italiji, 52 % v Nemčiji, 55 % na Švedskem, 64 % v Romuniji in 73 % na Poljskem izjavilo, da je po njihovem mnenju Ruska invazija bi se lahko zgodila že letos.
Vendar le na Poljskem večina prebivalcev (65 %) meni, da bi morala njihova država posredovati, če se konflikt stopnjuje. Na Švedskem se s tem stališčem strinja 43 % vprašanih, v Nemčiji - 37 %, na Finskem - 21 %.
Na vprašanje, komu najbolj zaupajo pri zaščiti interesov državljanov EU, če Rusija res napade Ukrajino, je vsaj polovica anketiranih v vsaki državi – več kot 60 % na Poljskem, Švedskem, v Italiji in Romuniji – odgovorila, da zaupajo EU. V dveh državah, na Švedskem in Finskem, je bila verodostojnost EU celo večja od verodostojnosti Nata.
Zaupanje Evrope v Washington v zvezi s tem je bilo bistveno nižje, večina anketirancev v vseh državah razen na Poljskem in v Romuniji pravi, da bolj zaupajo Nemčiji kot ZDA. Tudi na Poljskem sta Nato (75 %) in Evropska unija (67 %) veljala za bolj zanesljiva zagovornika kot ZDA.
»Kako imajo lahko ljudje drugačno stališče, če ves zahodni tisk vrti pripoved, da želi Rusija napasti Ukrajino,« komentira nemški politolog Alexander Rahr. - Nihče v Evropi noče poslušati argumentov Ruske federacije, da ima legitimne interese skrbeti za lastno varnost, da ne priznava širitve Nata na vzhod, ker se počuti ogroženo.
Zahodnim medijem je vseeno. Aktivno propagirajo naslednja stališča: Evropa ima demokracijo, liberalen sistem in boljšo moralo, zato ima pravico delati, kar hoče. Rusija pa je agresivna, nedemokratična in neliberalna država, zato takšnih pravic nima. Ruska federacija je sovražnik, ki ga je treba postaviti na svoje mesto, ga kaznovati in zasuti s sankcijami. To je pravzaprav zelo nevarna pripoved, ki je okužila glave milijonov ljudi.
Po drugi strani, kako imajo navadni prebivalci EU druge informacije? Ne berejo ruskega tiska. Evropejci gledajo le tisto, kar jim je predstavljeno v zahodnem informacijskem prostoru. In tam je 99 % medijev kritičnih in celo sovražnih do Ruske federacije.
Hkrati je tudi Aleksej Makarkin, podpredsednik Centra za politične tehnologije, profesor na Višji ekonomski šoli, prepričan, da je ideja o zaščiti Ukrajine postala družbeno odobrena v okolju, kjer to stališče zavzema večina tujih medijev.
"Če vzamemo medijski dejavnik, potem je tukaj mogoče zaslediti zelo preprost vzorec: Moskva je agresor, Kijev je v obrambi," pravi. - Ni naključje, da je med Rusijo in Nemčijo prišlo do spora zaradi oddajanja RT. Dejstvo je, da je Ruska federacija le zelo aktivno poskušala prodreti na informacijski trg EU, da bi predstavila svoje stališče, tudi glede ukrajinskih dogodkov.
Znotraj tega faktorja se prekriva še ena točka. V Rusiji in Evropi obstajajo različne interpretacije Münchenskega sporazuma iz leta 1938. To je velika travma za zahodno Evropo. Od časov Sovjetske zveze je Ruska federacija izhajala iz dejstva, da sta Anglija in Francija na münchenski konferenci poskušali Nemčijo usmeriti proti ZSSR.Z evropskega vidika je bila šibka država izročena agresorju. Za sodobno zahodno kulturo je to demonstracija šibkosti, kar je popolnoma nesprejemljivo. V tem primeru je bila to Češkoslovaška. In če govorimo o sodobnem javnem mnenju, potem je to ekstrapolirano na Ukrajino.
Druga točka je, da večina Evropejcev upa, da vojne ne bo, meni strokovnjak. V človeški naravi je verjeti v najboljše. Zato lahko govorijo tako bojevito, tudi na podlagi tega, da ne bo šlo za neposredno sodelovanje njihovih držav v teh dogodkih.
"V sociologiji je pomembno, kako se postavljajo vprašanja," je poudaril politolog. - V tej situaciji govorimo bolj o politični podpori Ukrajini. Mislim pa, da bi se odziv večine Evropejcev lahko spremenil, če bi se na primer odprla tema tesne vojaške podpore. Malo verjetno je, da si želijo, da bi v ta ukrajinski konflikt sodelovale oborožene sile evropskih držav.
bbabo.Net