Mjanmarski aktivisti in novinarji, ki zdaj živijo v tujini, pravijo, da bodo še naprej pripovedovali svetu, kaj se dogaja v njihovi domovini.

Več kot devet mesecev po tem, ko je vojska izvedla državni udar v Mjanmaru, se je novinar Khit Thit odločil zapustiti državo.

V tednih po tem, ko so generali privzeli oblast, je Khit Thit svoj čas dirkala po Yangonu, največjem mestu v državi, in dokumentirala prodemokratične demonstracije, ki so se odvijale vsak dan.

Prvotni odziv oblasti na proteste je bil zadržan, toda v nekaj tednih so varnostne sile začele pretepati in aretirati miroljubne protestnike, streljati z živimi naboji v množice, uporabljati ostrostrelce in izvajati neposredne usmrtitve.

Nekaj ​​tednov po državnem udaru je Khit Thit, katere ime je bilo spremenjeno, da bi zaščitila njeno identiteto, pokrivala demonstracije v Sanchaungu, ozkem klancu ulic severno od mestnega središča Yangona, ko je komaj pobegnila iz krempljev policije, zatočišče v bližnjem hotelu. Prišla je do strehe sosednje stavbe, od koder je videla, da so policisti hudo pretepli protestnika, ko je ta prosil za milost.

Noči niso bile veliko boljše, saj so vojaki po temi patruljirali po soseskah in na silo vstopali v domove, da bi aretirali osumljene, da so sodelovali v protestih.

»Bil je res strašljiv čas. Sploh nisem mogla spati in me je nenehno skrbelo, da me bodo aretirali,« je povedala.

Khit Thit si je stanovanje delil z več drugimi novinarji, a medtem ko so nekateri od njih pobegnili na obmejna območja in se pridružili eni od številnih sil Ljudske obrambe (PDF), ustanovljenih za začetek oboroženega odpora proti državnemu udaru, je Khit Thit ostal zadaj. Upala je, da bo še naprej poročala o dogajanju v Yangonu, a ker so razmere v nekdanji prestolnici postajale vse bolj nevarne, se je vrnila v svoje rojstno mesto v podeželskem Mjanmaru.

Tudi tam so bila tveganja.

Sosedje Khit Thit so vedeli, da je novinarka, in skrbela je, da bi kdo od njih lahko obvestil o njej.

Z mamo je skovala načrt pobega in nameravala pobegniti skozi zadnje okno in se skriti v samostan, če bi ga poklicale oblasti.

Po nekaj živčnih tednih se je odločila, da bo v celoti zapustila državo in ujela let v Bangkok, glavno mesto sosednje Tajske.

"Imela sem toliko tesnobe, da ni bilo vzdržno," je dejala. "To je bila tako težka odločitev. Nisem želel iti v drugo državo ali tako zapustiti svoje družine. Počutil sem se tudi krivega, ker so bili moji prijatelji v džungli in se borili za svojo državo, jaz pa sem skrbel samo zase.

"Tudi ko je letalo odšlo, čeprav sem čutila olajšanje, sem se počutila tudi depresivno, saj nisem vedela, kdaj se lahko vrnem," je povedala in dodala, da ji je krivda preprečila tudi, da bi prijateljem v džungli povedala, da je zapustila.

Maung Lwin se je soočil s podobno izkušnjo. Po državnem udaru je ostal nekaj mesecev, preden je pobegnil na Tajsko, ker ga je skrbelo, da bi ga lahko aretirali.

"Počutil sem se krivega, ker sem se počutil, kot da sem sebičen," je dejal Maung Lwin. "Za to odločitev sem potreboval dolgo časa in čeprav sem lahko varno odšel, mi ni bilo olajšano."

Živeti v strahu

Od državnega udara se je življenje mnogih v Mjanmaru popolnoma prevrnilo. Gospodarstvo je padlo v veliki meri zaradi državnega udara, saj je Svetovna banka prejšnji teden napovedala rast le za odstotek v letu do septembra, v zadnjih 12 mesecih pa je padla za 18 odstotkov.

Strah je tudi stalnica.

Po besedah ​​Michelle Bachelet, vodje Združenih narodov za človekove pravice, je vojska kot odgovor na vsesplošno odpor proti njenemu zavzetju moči pokazala "hudo zanemarjanje človeških življenj, vključno z mučenjem novinarjev, "operacijami čiščenja", usmerjenimi na vaščane, in neselektivnimi napadi. "z zračnimi napadi in uporabo težkega orožja v naseljenih območjih".

Od državnega udara je bilo ubitih več kot 1500 ljudi, brez tistih, ki so umrli v neštetih oboroženih spopadih po vsej državi, medtem ko ZN ocenjujejo, da je bilo v zadnjem letu več kot 300.000 razseljenih.

Neznano število jih je pobegnilo čez meje.

Nekateri s sredstvi za to, kot sta Khit Thit in Maung Lwin, so odleteli v sosednje države, kot sta Tajska in Indija, drugi pa so odšli dlje, bodisi zaradi skrbi za svojo varnost bodisi zaradi pomanjkanja gospodarskih priložnosti nazaj. doma.

Med njimi je Nickey Diamond, ugledni borec za človekove pravice pred državnim udarom. Zapustil je Yangon, nato pozneje Mjanmar, ko so ga kontakti v vojski opozorili, da je na njihovem iskanem seznamu.

Zdaj z družino živi v Nemčiji, raziskuje svoj doktorat v mestu ob jezeru na jugu države, hkrati pa še naprej dela kot aktivist.

Diamond je dejal, da je občutil tudi izjemno žalost, ko je zapustil Mjanmar, in priznal, da je imel napade "krivde preživelih", ker "smo lahko zapustili državo, drugi ljudje pa so zapustili".Toda kot nekdo, ki je lahko odšel, čuti tudi odgovornost, da s prijatelji in sodelavci po vsem svetu sproži vprašanje o tem, kaj se dogaja v njegovi domovini.

»Postali smo nekakšni veleposlaniki, da ljudi izobražujemo o razmerah v Mjanmaru. V drugih državah srečujem ljudi, ki ne vedo, kaj se dogaja, zato je moja naloga, da jim povem,« je dejal in dodal, da je pomen te vloge še povečal dejstvo, da internet vse bolj omejuje vojaška vlada. v Mjanmaru.

»Ni vsak postal oborožen aktivist. Veliko ljudi v mestu nadaljuje z nenasilnimi protesti in včasih potrebujejo sredstva za selitev. Torej, kar koli potrebujejo moji kolegi v moji državi, pri tem pomagam,« je dejal.

Novinarka Khit Thit je v zadnjih tednih dejala, da se je njena krivda zaradi odhoda iz države zmanjšala in spoznala je, da lahko njeno novinarsko delo pomaga pri ozaveščanju o tem, kaj se dogaja doma.

Po dolgem iskanju je povedala tudi svojim prijateljem v džungli, da je zapustila.

"Bili so veseli, ko so slišali, da sem na varnem. Tega nisem pričakovala in to me je zelo razveselilo," je dejala.

Tako kot Diamond tudi ona zdaj upa, da bo svoj čas v tujini izkoristila za nadaljevanje pripovedovanja resnice o tem, kaj se dogaja v Mjanmaru.

»Kot novinarka lahko naredim le, da ljudem in svetu Mjanmara pokažem resnične razmere v svoji državi. Kjer koli bom končala, bom naredila najboljše za svojo državo in upam, da bom s tem lahko pomagala odstraniti vojsko z oblasti," je dejala.

bbabo.Net