Bbabo NET

Novice

Talibani opozarjajo, da bodo premislili politiko do ZDA, če sredstva ne bodo osvobojena

KABUL: Afganistan bo prisiljen ponovno razmisliti o svoji politiki do Združenih držav, razen če Washington prekliče odločitev o zamrznitvi dela premoženja države kot odškodnino za žrtve napadov 11. septembra, so v ponedeljek sporočili talibani.

Ameriški predsednik Joe Biden je prejšnji teden zasegel 7 milijard dolarjev premoženja, ki je pripadalo prejšnji afganistanski vladi, z namenom razdeliti sredstva med odškodnino za žrtve napadov 11. septembra 2001 na ZDA in nujno potrebno pomoč za povojni Afganistan.

Ta poteza je sprožila jezen odziv novih voditeljev talibanov v državi, ki so zaseg označili za "krajo" in znak "moralne propada" ZDA.

"Napadi 11. septembra niso imeli nobene zveze z Afganistanom," je zapisano v ponedeljkovi izjavi, ki jo je podpisal namestnik tiskovnega predstavnika Inamullah Samangani.

"Vsaka odtujitev premoženja afganistanskega ljudstva pod pretvezo tega incidenta je očitna kršitev dogovora, doseženega z Islamskim emiratom Afganistan," je dodala izjava, pri čemer je bila uporabljena talibansko ime za državo.

"Če ZDA ne odstopajo od svojega stališča in nadaljujejo s provokativnimi dejanji, bo tudi Islamski emirat prisiljen ponovno razmisliti o svoji politiki do države."

Bidenov nenavaden korak je privedel do trčenja nasprotujočih si, zelo občutljivih vprašanj humanitarne tragedije v Afganistanu, boja fundamentalističnih talibanov za priznanje in prizadevanja družin, ki so jih prizadeli napadi 11. septembra, za pravico, pri čemer so bile ogrožene milijarde dolarjev.

Denar, za katerega je ameriški uradnik dejal, da v veliki meri izvira iz tuje pomoči, poslane za pomoč zdaj nedelujoči afganistanski vladi, ki jo podpira Zahod, je bil od lanske zmage talibanov obtičal v newyorški centralni banki.

Vlade, ki so jo imenovali talibani – ki so se 20 let borili proti silam pod vodstvom ZDA, zdaj pa nadzorujejo celoten Afganistan – ni priznala nobena druga država, predvsem zaradi njenega stanja človekovih pravic.

Ker pa je državo zajela gospodarska kriza, Washington išče načine za pomoč, obenem pa se izogiba trdim islamistom.

Bela hiša je dejala, da bo Biden poskušal prenesti 3,5 milijarde dolarjev zamrznjenih sredstev v sklad za humanitarno pomoč "v korist afganistanskega ljudstva in za prihodnost Afganistana".

Usoda ostalih 3,5 milijarde dolarjev je bolj zapletena.

Družine ljudi, ubitih ali ranjenih v napadih 11. septembra z ugrabljenimi letali na New York in Pentagon, pa tudi četrti, ki je strmoglavil v Pensilvaniji, se že dolgo trudijo najti načine, kako izterjati odškodnino od Al Kaide in drugih odgovornih.

V ameriških tožbah so skupine žrtev dobile zamudne sodbe proti Al-Kaidi in talibanom, ki sta v času napadov gostila senčno teroristično skupino, vendar niso mogli zbrati denarja.

Zdaj bodo imeli možnost tožiti za dostop do zamrznjenega afganistanskega premoženja.

Zdi se, da je Bidenova poteza razjezila večino Afganistancev - tudi tiste, ki nasprotujejo talibanom, za katere se zdi, da so izkoristili to zamero.

"Da bi se ZDA izognile mednarodnemu očitku in ne bi škodile svojim odnosom z afganistanskim ljudstvom, se morajo odpovedati svoji odločitvi," je zapisano v ponedeljkovi izjavi.

"Brezpogojno sprostite bogastvo Afganistancev."

Talibani opozarjajo, da bodo premislili politiko do ZDA, če sredstva ne bodo osvobojena