MOSKVA (AP) – Kremelj je v ponedeljek sporočil, da se je pripravljen še naprej pogovarjati z Zahodom o varnostnih težavah, ki so privedle do trenutne ukrajinske krize, in ponudil upanje, da Rusija morda ne bo napadla svoje oblegane sosede v nekaj dneh, kot se vse bolj bojijo ZDA in evropski zavezniki. Vendar pa ostajajo vprašanja o namerah ruskega predsednika Vladimirja Putina. Države evakuirajo diplomate in so pripravljene na morebitno neizbežno vojno sredi najhujših napetosti med vzhodom in zahodom po hladni vojni. Na zadnjem diplomatskem potovanju je nemška kanclerka dejala, da "ni razumnih razlogov" za kopičenje več kot 130.000 ruskih vojakov na ukrajinskih mejah na severu, jugu in vzhodu, in pozval k več dialogu. Britanski premier je dejal, da je Evropa "na robu prepada" - a dodal, da je "še vedno čas, da se predsednik Putin umakne." Kljub opozorilom Washingtona, Londona in drugod, da bi se ruske čete lahko premaknile na Ukrajino že v sredo, je ponedeljkovo srečanje med Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom predlagalo drugače.

Na seji s Putinom je Lavrov trdil, da bi se morala Moskva več pogovorov z ZDA in njihovimi zavezniki kljub temu, da niso upoštevali glavnih varnostnih zahtev Rusije. Moskva, ki zanika, da ima kakršne koli načrte za invazijo na Ukrajino, želi zahodna jamstva, da Nato ne bo dovolil, da se Ukrajina in druge nekdanje sovjetske države pridružijo kot članice. Prav tako želi, da zavezništvo ustavi napotitev orožja v Ukrajino in umakne svoje sile iz vzhodne Evrope – zahteve, ki jih je Zahod odločno zavrnil. Pogovori "ne morejo potekati v nedogled, vendar bi predlagal, da se na tej stopnji nadaljujejo in razširijo," je dejal Lavrov in opozoril, da je Washington ponudil dialog o omejitvah za razporeditev raket v Evropi, omejitvah vojaških vaj in drugem zaupanju. - gradbeni ukrepi. Lavrov je dejal, da možnosti za pogovore še zdaleč niso izčrpane.

Zdelo se je, da so njegovi komentarji ob nastopu, organiziranem za televizijske kamere, namenjeni pošiljanju sporočila svetu o Putinovem lastnem stališču: namreč, da upi na diplomatsko rešitev še niso mrtvi. Putin je opozoril, da bi Zahod lahko poskušal Rusijo vleči v "neskončne pogovore" in se spraševal, ali še obstaja možnost za dosego dogovora. Lavrov je odgovoril, da njegovo ministrstvo ne bo dovolilo ZDA in njihovim zaveznicam, da zaprejo glavne zahteve Rusije. V nedeljskem telefonskem klicu sta se ameriški predsednik Joe Biden in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dogovorila, da bosta še naprej spodbujala tako odvračanje kot diplomacijo. Zelenskyjev urad je tudi navedel, da bi mu pomagal hiter Bidenov obisk – možnost, ki ni bila omenjena v povzetku klica Bele hiše. Takšen obisk bi bil malo verjeten, saj ZDA zdaj delujejo z okostjanim diplomatskim osebjem v Kijevu. Šef ukrajinskega sveta za varnost in obrambo Oleksij Danilov je zmanjšal grožnjo invazije, vendar je opozoril na tveganje "notranje destabilizacije" s strani neznanih sil. "Danes ne vidimo, da bi se lahko 16. ali 17. februarja zgodila obsežna ofenziva Ruske federacije," je dejal novinarjem po srečanju z zakonodajalci. »Zavedamo se tveganj, ki obstajajo na območju naše države. Toda situacija je popolnoma pod nadzorom." Kot da bi želel pokazati kljubovanje, je Zelenskyy dejal, da bo sreda "dan narodne enotnosti" in pozval državo, naj ob "hibridnih grožnjah" izobesi modro-rumene zastave in zapoje državno himno.Država se kljub temu pripravlja. Prebivalci Kijeva so prejeli pisma župana, ki jih poziva, "naj branijo svoje mesto", v stanovanjskih stavbah pa so se pojavili znaki, ki označujejo najbližje zaklonišče za bombe. Župan pravi, da ima prestolnica približno 4500 takšnih lokacij, vključno s podzemnimi garažami, postajami podzemne železnice in kleti. Dr. Tamara Ugrich je povedala, da se je založila z žiti in konzervami ter pripravila kovček za nujne primere. »Ne verjamem v vojno, toda na televiziji napetost raste vsak dan in vedno težje je ostati miren. Bolj ko nam govorijo, naj ne paničarimo, bolj živčni postajajo ljudje,« je dejala. Drugi so upoštevali nasvet ukrajinskih voditeljev, naj ne paničarijo. Ulična glasba je v nedeljo zvečer preplavila osrednji trg Maidan in množice so plesale. »Počutim se miren. Vedno moraš biti pripravljen na vse in potem se ne boš imel česa bati,« je povedala manekenka Alona Buznitskaya. Na prvi črti dolgotrajnega konflikta Ukrajine s separatisti, ki jih podpira Rusija na vzhodu, so ukrajinski vojaki povedali, da se je obstreljevanje z območja, ki ga nadzorujejo uporniki, v zadnjih treh dneh povečalo. A so rekli, da so tega vajeni in niso zaskrbljeni zaradi skorajšnjega vdora. V tednu, ki bi lahko bil ključni za evropsko varnost, je nemški kancler Olaf Scholz v ponedeljek obiskal Ukrajino, preden se je odpravil v Moskvo na pogovore s Putinom o diplomatskem napadu z visokimi vložki. Po srečanju z Zelenskim je Scholz Rusijo pozval, naj pokaže znake deeskalacije, in ponovil nedoločene grožnje finančnemu položaju Rusije, če bo napadla. "Za takšno vojaško napotitev ni razumnih razlogov,"

je rekel Scholz. "Nihče ne sme dvomiti o odločnosti in pripravljenosti EU, Nata, Nemčije in Združenih držav" v primeru vojaške ofenzive. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres se je pogovarjal z Lavrovom in ukrajinskim zunanjim ministrom Dymtrom Kulebo ter poudaril, da "diplomacija ni alternativa". Države Nata prav tako krepijo sile v vzhodni Evropi. Nemška vojska je sporočila, da je bila v ponedeljek napotena prva od 350 dodatnih vojakov, ki jih pošilja za krepitev Natovih sil v Litvi. ZDA so sporočile, da bodo zaprle svoje veleposlaništvo v Ukrajini in preselile vse preostalo tamkajšnje osebje v mesto blizu poljske meje. Litva je iz države preselila tudi družine diplomatov in nekatere nepomembne diplomatske delavce. "Velika napaka je, da so se nekatera veleposlaništva preselila v zahodno Ukrajino," je dejal Zelenskyy. "To je njihova odločitev, a 'zahodna Ukrajina' ne obstaja. To je združena Ukrajina. Če se kaj zgodi, bog ne daj, bo to (eskalacija) povsod." ZDA in njihove zaveznice v Natu so večkrat opozorile, da bo Rusija plačala visoko ceno za kakršno koli invazijo – a včasih so se trudili predstaviti enotno fronto. Zlasti Scholzova vlada je bila kritizirana, ker je zavrnila dobavo smrtonosnega orožja Ukrajini ali navedla, katere sankcije podpira, kar je sprožilo vprašanja o odločnosti Berlina.

Iz njegovega obiska v Kijevu ni prišlo do novih podrobnosti. Zdi se, da so doslej opozorila Nata imela malo učinka: Rusija je le okrepila vojake in orožje v regiji ter začela obsežne vaje v svoji zaveznici Belorusiji, ki je tudi soseda Ukrajine. Zahod se boji, da bi vaje, ki potekajo do nedelje, Moskva lahko uporabila kot krinko za invazijo s severa. Rusija je večkrat zavrnila pomisleke, češ da ima pravico napotiti sile na svojem ozemlju. Ta teden se je pojavila ena možna stran: veleposlanik Ukrajine v Združenem kraljestvu Vadym Prystaiko je opozoril na možnost, da Ukrajina odloži svojo prošnjo za Nato – cilj, ki je zapisan v njeni ustavi –, če bi preprečila vojno z Rusijo. "Lahko bi – še posebej, če bi nam tako grozili, izsiljevali in k temu prisilili," je Prystaiko povedal za BBC Radio 5. V ponedeljek je bilo videti, da se je Prystaiko temu umaknil. Nekateri zakonodajalci so pozvali k Prystaikovi razrešitvi - a dejstvo, da je bila ideja sploh izpostavljena, kaže, da se o njej razpravljajo za zaprtimi vrati. Ukrajinski predsednik je bil v ponedeljek pritisnjen na ambicije Ukrajine v zvezi z Natom, ostal pa je nejasen in jih označil za "sanje". Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bi Rusija takšno potezo pozdravila. Medtem bo v torek potekalo srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi o ruskih napotitvah. Ni pa jasno, ali bi to lahko ublažilo napetosti. Rusija in Ukrajina sta že od leta 2014, ko je bil ukrajinski Kremlju prijazen voditelj odstavljen z ljudskim uporom, v ostrem sporu. Moskva se je odzvala s priključitvijo polotoka Krim in podporo separatistom na vzhodu, kjer je v bojih umrlo več kot 14.000 ljudi. Mirovni sporazum iz leta 2015, ki sta ga posredovali Francija in Nemčija, je pomagal zaustaviti obsežne bitke, vendar so se redni spopadi nadaljevali, prizadevanja za politično rešitev pa so zastala.

bbabo.Net