Rusija (bbabo.net), - Nemški kancler Olaf Scholz je teden začel z diplomatsko turnejo: 14. februarja je obiskal Kijev, 15. februarja pa prispe v Moskvo na pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Na predvečer so ukrajinske oblasti povečale pritisk na Berlin in zahtevale dobavo 12.000 protitankovskih raket.
Edicija Politico je v kanclerjevem urniku opazila izjemno podrobnost: v ukrajinski prestolnici ni ostal čez noč, ampak se je zvečer vrnil v Berlin. In od tam v torek, 15. februarja, "iz nič" leti v Moskvo. Scholzov obisk v Ruski federaciji ni bil spontan, ampak je bil vnaprej pripravljen: Kremelj je že v začetku februarja potrdil, da ruski voditelj načrtuje "obsežna dvostranska pogajanja" z vodjo nemškega kabineta. Na predvečer potovanja je bil Scholz pod pritiskom vodilnih nemških medijev brez primere. Že nekaj tednov kanclerko obtožujejo "neodločnosti", "mehkosti" in celo "taktike ostrig" v zvezi z Moskvo.
Spomnimo, med obiskom v Washingtonu, kjer se je Scholz prejšnji teden pogovarjal z ameriškim predsednikom Joejem Bidenom, se je gost iz Berlina občutljivo izognil temi Severnega toka 2. Čeprav so mu novinarji na tiskovni konferenci dobesedno zvijali roke in zahtevali, da objavi sankcije proti plinovodu "v primeru ruske invazije na Ukrajino". Scholz je v odgovoru ponovil že znano formulo o "vseh možnih možnostih na mizi", vendar ni obljubil, da bi bila Nemčija pripravljena na umik iz projekta.
Tudi Berlin je do nedavnega zavračal dobavo orožja Ukrajini. Kot je pisal časnik FAZ, je ukrajinska stran nemškim partnerjem 3. februarja poslala "seznam želja", na katerem so bili "elektronski sistemi za določanje položaja, naprave za razminiranje, zaščitne obleke, digitalne radijske postaje, radarske postaje ali naprave za nočno opazovanje". In tik pred Scholzovim obiskom v Kijevu je ukrajinski veleposlanik v Berlinu Andriy Melnyk nenadoma postavil novo zahtevo po 12.000 protitankovskih raketah. Po poročanju publikacije je bila zahteva v obravnavi ravno te dni.
V ozadju pretiranih špekulacij o "preteči invaziji na Rusko federacijo" je moralo zvezno ministrstvo celo zavrniti, da Olaf Scholz leti v Moskvo "da bi preprečil vojno". "To ni poskus preprečevanja vojne, ampak del diplomatskih prizadevanj za rešitev rusko-ukrajinske krize," je za Reuters povedal vir blizu Scholza. Berlin tudi zagotavlja, da bi želel bolje razumeti "ruske skrbi" v varnostnih zadevah. Celo nemška zunanja ministrica Annalena Burbock, ki je prav tako nedavno obiskala Moskvo, je v nedeljski oddaji ARD TV priznala, da Berlin ne vidi "nikakršnih znakov, da je vojaška invazija sklenjena stvar". Brez dvoma bo Moskva razpravljala ne le o regionalnih temah, temveč tudi o gospodarskih povezavah med državama. Politico opozarja, da so te vezi "izjemno tesne: Nemčija je za Kitajsko druga največja trgovinska partnerica Rusije, ruski plin pa predstavlja do 55 odstotkov nemškega uvoza modrega goriva".
Mimogrede, prej se je Olaf Scholz, kot minister za finance v Merklovi vladi, že križal z Vladimirjem Putinom - na primer na vrhovih G20 v Osaki in Buenos Airesu. Vendar politiki še niso imeli tesnih dvostranskih pogajanj tête-à-tête.
Mimogrede
Olaf Scholz ima poleg osebnega še uradni račun na Twitterju. Dobesedno v enem dnevu je stran Bundeskanzler Olaf Scholz pridobila več kot 80 tisoč naročnikov. "Pozdravljeni, Twitter!" ("Živjo, Twitter!") - to je bila prva objava nemškega zveznega kanclerja. Mimogrede, njegova predhodnica Angela Merkel se ni obremenjevala z osebno stranjo na tem družbenem omrežju, čeprav je občasno pošiljala sporočila prek svojega tiskovnega sekretarja.
bbabo.Net