Ko se je prejšnji teden ameriški državni sekretar Antony Blinken zavezal, da bo razširil prisotnost Washingtona v pacifiških državah, je hitro poudaril, da te poteze ne spodbujajo varnostni pomisleki.

Namesto tega Združene države vidijo svojo "dolgoročno prihodnost v Indo-Pacifiku", je dejal Blinken med postankom na Fidžiju po obisku Avstralije in poudaril prizadevanje Bidenove administracije, da okrepi zavezništva in zgradi močnejšo prisotnost v regiji. za preprečevanje naraščajočega regionalnega in globalnega odtisa Kitajske.

Blinken, prvi ameriški državni sekretar, ki je obiskal Fidži v skoraj štirih desetletjih, je dejal, da bo Washington podprl prizadevanja za podnebne spremembe in razširil dostop do cepiva proti Covid-19 v regiji, ki jo sestavlja 15 neodvisnih otoških držav, razširjenih po Havajih, Aziji in Avstraliji. poleg več deset tisoč otokov, otočkov in atolov.

ZDA bodo odprle tudi veleposlaništvo na Salomonovih otokih, enega od 18 članov Foruma pacifiških otokov (PIF), katerega člani so se Blinken srečali v soboto, med katerim je uradnik okrepil ameriško zavezanost regiji in "kritično vlogo PIF pri spodbujanju regionalnega razvoja". dejanje«.

Kitajska, partnerica v dialogu, je sodelovala tudi s PIF, saj je sekretariatu foruma zagotovila 1,08 milijona USD sredstev za sodelovanje in se zavezala, da bo sodelovala z zasebnim sektorjem pri spodbujanju poslovanja v regiji z omogočanjem izvoznih priložnosti in privabljanjem naložb.

Toda tudi po obisku ostajajo dvomi o tem, ali bo Washington dolgoročen partner za regijo, ki se spopada z vprašanji podnebnih sprememb, ki segajo od dviga morske gladine in obalnih poplav ter erozije do prekomernega ribolova in nedelovanja pridelkov, ki ogrožajo njihova gospodarstva.

Kitajska in Tonga, ki jo je prizadel cunami, organizirata slovesnost pomoči dan pred srečanjem v Pacifiku ZDA. V zadnjih letih se je redko poseljena regija znašla v središču naraščajočega geopolitičnega rivalstva med ZDA in njihovimi zavezniki na eni strani ter Kitajsko na drugi strani.

Cleo Paskal, sodelavka pri Chatham House, je dejala, da so voditelji pacifiških otokov dolgo časa imeli malo izbire za večjega partnerja zunaj Avstralije in Nove Zelandije, ti odnosi pa so bili nezadovoljivi zaradi dojemanja, da so pacifiške države obravnavane kot »skoraj kolonije«.

Ko je Kitajska začela trkati, se je zdelo, da ponuja več možnosti, a številni otoki odkrijejo, da je sodelovanje, ki prihaja iz Pekinga, na primer na Salomonovih otokih, "lahko resno gospodarsko in družbeno destabilizirajoče". "Politični in poslovni voditelji imajo morda osebno korist, širša populacija pa ne, voditelji pa postajajo vse bolj avtoritarni," je dejal Paskal in dodal, da se te države ne želijo nujno vrniti v Avstralijo ali Novo Zelandijo. "[Zato] je dobrodošlo večje zanimanje ZDA, kot tudi več angažiranosti Japonske in drugih." Po novembrskih nemirih, za katere je delno krivo nezadovoljstvo s Kitajsko, je Peking na Salomonove otoke poslal opremo za boj proti nemirom, kot so ščiti, čelade, palice in druga 'nesmrtonosna' oprema.

Nemiri so izbruhnili, potem ko je bil premier Manasseh Sogavare obtožen, da uporablja kitajski denar v nacionalnem razvojnem skladu za vplivanje na glasove poslancev. 'Manj nas je strah': v Solomonovih je mir, a sumi na Kitajsko ostajajo Po podatkih inštituta Lowy sta bila leta 2019 dva največja donatorja čezmorske razvojne pomoči državam pacifiških otokov Avstralija z 864 milijoni dolarjev in Nova Zelandija v ZDA 254 milijonov dolarjev.

V zadnjih letih se je Kitajska pojavila kot pomemben trg za izvoz s pacifiških otokov, vključno z ribištvom, lesnimi proizvodi in mineralnimi surovinami, zagotavljala pa je tudi nepovratna sredstva in ugodna posojila v vrednosti približno 200 milijonov ameriških dolarjev na leto.

Alan Tidwell, direktor Centra za avstralske, novozelandske in pacifiške študije na univerzi Georgetown, je dejal, da bo pozornost ZDA na pacifiških otokih usmerjena tudi v pridobivanje obnovljenih obrambnih sredstev za Federativne države Mikronezije, Republiko Marshallovi otoki in Palau.

V skladu s sporazumom o svobodnem združevanju (COFA), ki bo potekel leta 2023 v obeh državah in leta 2024 na Palau, so ZDA odgovorne za zunanjo varnost in obrambo treh držav. "Pogajanja o obnovljenem financiranju za tri dogovore naj bi se kmalu znova začela," je dejal Tidwell, čeprav so omejitve potovanj Covida in sprememba ameriških administracij upočasnile razprave.

Paskal iz Chatham House je dejal, da se Kitajska osredotoča na pridobivanje vpliva v državah in dlje ko si ZDA prizadevajo za obnovo COFA, "več streliva ima Kitajska, da naredi luknje v odnosih ZDA-COFA in vzpostavi lastne odnose z lokalnimi voditelji ki je morda pripravljen oditi iz Washingtona«.Paskal je dodal, da bi moral Blinken obiskati eno od držav COFA namesto Fidžija med svojim enim pacifiškim otokom, saj bi to "bil resen signal državam in njegovi lastni birokraciji, da je zaključek pogajanj prednostna naloga ( administracije ZDA«.

Kaj pravi misija za pomoč v Tongi o kitajski vojaški modernizaciji Hideyuki Shiozawa, višji programski uradnik v programu za pacifiške otoške države Sasakawa Peace Foundation, je opozoril, da bodo ZDA poleg pošiljanja več prostovoljcev mirovnega korpusa okrepile tudi svoje sodelovanje s PIF.

PIF, ustanovljen leta 1971, obsega 18 članov, od Avstralije in Cookovih otokov do Nove Zelandije, Samoe, Tonge in Vanuatuja.

Ob izpostavitvi, da "stabilnost in blaginja regije temeljita na pravni državi, svobodi in demokraciji", je Shiozawa dejal, da si ZDA ne bodo zatiskale oči, "če katera koli država poskuša izpodbijati in preoblikovati" te vrednote.

Tess Newton Cain, vodja projekta za pacifiško središče na azijskem inštitutu Griffith, je dejala, da medtem ko si je Blinken prizadeval poudariti, da zanimanje Amerike za regijo ni samo varnost, so voditelji pacifiških otokov »deli zdravega skepticizma glede tega, kako globoko oz. dolgoročno bo to ponovno oživljajoče zanimanje ZDA in drugih." »Mnenja so različna, vendar ni nenavadno slišati ljudi, ki izražajo mnenje, da je to, kar vidimo iz ZDA in drugih, reaktivno; odziv na vse večji vpliv Kitajske v regiji,« je dejal Cain. "V Nadiju bo trajalo več kot nekaj ur, da jih prepričamo, da je v tem več kot to," je dodala, pri čemer se je sklicevala na največje mesto na Fidžiju.

To je bila točka, ki jo je Global Times, tabloid, povezan s kitajsko komunistično stranko, poudaril v uvodniku, objavljenem v nedeljo.

Indija si prizadeva za domnevno trgovinsko prisilo Kitajske proti Avstraliji "[ZDA] niso imele stalnega zanimanja za pacifiške otoške države in bodo samo pogledale navzdol in opazile regijo, ko bo to strateška potreba," je dejal in dodal, da je samo Washington nameravali vrniti v Pacifik, ne da bi ugotovili, kaj otoške države resnično potrebujejo.

Analitiki so dejali, da bi Washington lahko pokazal svojo iskrenost tudi z obravnavo vprašanj, ki so za tiste v regiji še vedno moteča.

Eden od primerov bi bila jedrska dediščina. "Obstaja določena mera nervoze zaradi povečane militarizacije regije in zlasti zaradi vsega, kar bi lahko razredčilo ali poseglo v območje brez jedrskega jedra," je dejal Cain.

Od leta 1946 do 1958 so ZDA na Marshallovih otokih izvedle 67 poskusov jedrskega orožja, zaradi česar so se lokalni prebivalci prisilili, da so se preselili in ustvarili zapuščino mrtvorojenih otrok, prirojenih okvar, raka in drugih zdravstvenih bolezni.

bbabo.Net