Ruski predsednik Vladimir Putin je komentiral poziv Državne dume nanj z zahtevo po priznanju DPR in LNR. Na tiskovni konferenci po pogovorih z nemškim kanclerjem Olafom Scholzom je dejal, da se večina Rusov boji za usodo prebivalcev Donbasa, zlasti v ozadju umika ruskih čet z meja. Medtem je Zahod na splošno obsodil odločitev spodnjega doma, Scholz pa je tak korak označil za katastrofo. Politični opazovalec Dmitry Drize meni, da Moskva še naprej igra za dvig obrestnih mer.

Glavni junak prelomnega srečanja Državne dume ob priznanju DPR in LNR je bil nedvomno komunistični poslanec Kazbek Taysaev. Izjavil je, da se naši sodržavljani v domoljubnem vzgibu ne bi obotavljali odreči 13. plači, če bi se le republike pridružile prijateljski družini ruskih narodov.

Tako je predstavnik Komunistične partije Ruske federacije odgovoril na pripombo svojih kolegov, da bodo posledice te odločitve najverjetneje privedle do novih sankcij, ki bodo posledično vplivale na denarnice navadnih Rusov: "Prepričan sem, da prebivalci Rusije danes v celoti podpirajo našo odločitev in so pripravljeni zavrniti ne samo 13. plačo.

Ker izbranec ni povedal, ali se je posvetoval s prebivalstvom ali ne, smo na našem Telegram kanalu izvedli anketo, da bi imeli nekaj številk o tem. Rezultati so, milo rečeno, v nasprotju z besedami Taisaeva. Več kot 90 % vprašanih se ni pripravljenih odpovedati težko prisluženim bonusom. Medtem je državna duma podprla najbolj radikalen osnutek izjave od dveh možnih, in sicer predlog Komunistične partije Ruske federacije, da bi predsednika pozvala, naj prizna republike Donbasa.

Kremelj se je tako kot prej odzval zadržano. Tiskovni sekretar vodje države Dmitrij Peskov je tradicionalno svetoval, naj ne hiti z ocenami: »Rusija je večkrat izjavila, da ostaja zavezana paketu ukrepov iz Minska in se zavzema za čimprejšnjo izvedbo tega akcijskega načrta v tam predvideno zaporedje."

Kot smo že omenili, poslanci ne tvegajo ničesar: dokončne odločitve niso odvisni od njih. Hkrati so tudi sami komentarji na plenarnem zasedanju govorili, da naj bi to Ukrajino spodbudilo k izvajanju sporazumov iz Minska. S tem se lahko prepiramo, saj priznanje DPR in LPR pomeni odpoved zgornjih dokumentov, kar je v mnogih pogledih koristno za Kijev in absolutno neugodno za Moskvo, saj je to nov krog napetosti in neskončnih sankcij.

Več o tem, da »svojih ne pustimo«: najhuje je, kot pravijo ljudje, ko so pripluli in odšli. Ko obljubijo, da bodo prepoznali in nato ne prepoznajo, to ne pomaga izboljšati razpoloženja in posledično povečati raven zaupanja v dogajanje v veliki Rusiji. Če obravnavamo stanje s političnega vidika, je odločitev Državne dume logična in povsem pričakovana. Razmere je treba pustiti viseti, zahodne partnerje in Ukrajino pa je treba zmedeti. Še več, nihče ne bi smel imeti razloga trditi, da sta zmagala Nato in Zahod, mi pa smo popustili.

bbabo.Net