Potem ko je bil ta teden zaradi pandemije COVID-19 prestavljen, bo vrh EU-Afriška unija v Bruslju prvič po letu 2017 združil evropske in afriške voditelje držav in vlad. Cilj EU je postati izbrana partnerica Afrike, cilj, ki si ga je zastavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen med našim prvim obiskom na sedežu AU v Adis Abebi pred dvema letoma.
Kaj bo potrebno za dosego tega ambicioznega cilja? Prvič, k partnerstvu EU-AU moramo pristopiti skromno. Afrika je celina, velika kot ZDA, Mehika, Kitajska, Japonska, Indija in velik del Evrope skupaj. S 54 državami in približno 2000 jeziki ter z raznoliko paleto priložnosti in problemov celine ni mogoče obravnavati kot homogeno celoto.
Drugič, moramo biti realni. Med afro-pesimizmom in afro-optimizmom zagovarjam afrorealizem. Preden začne govoriti o gospodarski rasti in trgovinskih odnosih, mora Evropa pokazati, da lahko prispeva k miru, varnosti in dobremu upravljanju v afriških državah. Preden govorimo o demografski dividendi, moramo priznati tudi obseg težav, ki jih lahko nenadzorovana rast prebivalstva ustvari v družbah. Do leta 2030 bo na afriški trg dela vsako leto vstopilo 30 milijonov mladih. Za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest zanje mora biti osnovno izobraževanje prednostna naloga.
Poleg tega moramo pri podpiranju globalnega prehoda na zeleno energijo in trajnostni razvoj pomagati zagotoviti dostop do osnovnih storitev na celini, kjer skoraj polovica prebivalstva nima elektrike in se mora vsakodnevno boriti za dostop do vode in hrane. Medtem ko pomagamo afriškim državam pri razvoju njihovih prihodnjih proizvodnih zmogljivosti cepiv, moramo pomagati tudi pospešiti cepljenje v sedanjosti. Več kot 90 odstotkov prebivalstva celine ostaja necepljenih proti COVID-19.
Pri razmišljanju o teh vprašanjih Evropejci ne smemo narediti napake, če verjamemo, da bi Afriki lahko vsilili program. Prav tako ne smemo prezreti neposredne realnosti in kratkoročnih omejitev, s katerimi se sooča velika večina Afričanov. To še posebej velja zdaj, ko je pandemija COVID-19 poslabšala krhkost celine. V Sahelu se negotovost povečuje skupaj s politično nestabilnostjo. Afriški rog, kjer smo pred dvema letoma videli obetavne demokratične prehode, je zdaj močno destabiliziran. In več afriških držav je ponovno vstopilo v dolžniško spiralo.
Pandemija je geopolitično konkurenco v Afriki premaknila onkraj naložb in poslovnih priložnosti, da bi vključila vrednote in modele upravljanja. Znajdemo se pred drugimi globalnimi akterji, katerih metode in načrti se zelo razlikujejo od naših. Mnogi od njih bodo brez obotavljanja uporabili dezinformacijske kampanje in druge oblike hibridnega vojskovanja, da bi spodkopali evropski vpliv.
Kljub tem težavam imamo še vedno prepričljive razloge za to, da želimo postati izbrani partner Evrope Afrike. Ena je, da so afriški problemi naši problemi. Terorizem in negotovost ne poznata meja. Sahel ni tako oddaljen od Evrope, kot se včasih zdi; in nestabilnost na Afriškem rogu ogroža eno najpomembnejših trgovinskih poti na svetu. Potem so tu še podnebne spremembe, ki bodo neizogibno ustvarile nove valove migracij, saj uničujejo preživetje ljudi in naredijo njihove skupnosti neprimerne za bivanje.
Naš cilj je motiviran tudi z obilico priložnosti po vsej celini. Afriška gospodarstva in družbe so mlada in dinamična. Starajoče se evropske družbe se bodo morale prej ali slej zanesti nanje. Celina ima tudi obilo surovin in ogromen potencial za uporabo in pomoč pri proizvodnji tehnologij obnovljivih virov energije.
Končno moramo razmišljati v geopolitičnem smislu. S svojo populacijo, ki naj bi do leta 2050 dosegla 2,5 milijarde, je Afrika rastoča svetovna sila. Tesnejše partnerstvo bi Evropi in Afriki skupaj omogočilo veliko večji vpliv na svetovnem prizorišču, kar bi spodbudilo model multilateralizma, ki ga podpirata obe partnerici.
Tesnejše partnerstvo bi Evropi in Afriki skupaj omogočilo veliko večji vpliv na svetovnem prizorišču.
Za uspeh bomo potrebovali pozitivno agendo, ki bo temeljila na skupnih prednostnih nalogah. Ne da bi se izognili težavam, se moramo osredotočiti na doseganje konkretnih, hitrih rezultatov. Afrika ne potrebuje dobrodelnosti ali medijskih trikov. Potrebuje sodelovanje in partnerstva, ki lahko dejansko prinesejo svojim ljudem.
V ta namen bo morala EU združiti prednosti svojih držav članic, finančnih institucij, razvojnih bank in agencij. Pandemija je dala vsebino pojmu tega pristopa »Team Europe« in ta način dela mora postati navada, da bi se izognili razdrobljeni strategiji in vsem težavam, ki so povezane z njo.V Afriki, tako kot drugod, ima EU težo le, če njeni sestavni deli delujejo skupaj. To ne vključuje samo institucij in vlad EU; civilna družba in zasebni sektor morata biti tudi bolje usklajena z dinamiko na terenu.
Prihodnost Evrope bo v veliki meri oblikovala prihodnost Afrike. Tam in drugod moramo tudi bolje braniti evropski projekt z dokazovanjem, da dodana vrednost EU presega vrednost drugih svetovnih sil. Vrh tega tedna mora biti izhodišče za izgradnjo novega medcelinskega partnerstva.
Izjava o omejitvi odgovornosti: Stališča, ki jih izrazijo pisci v tem razdelku, so njihova lastna in ne odražajo nujno stališča bbabo.net
bbabo.Net