Ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Olaf Scholz sta se v Moskvi pogovarjala več kot tri ure. Glavna tema je bila pričakovano razmere okoli Ukrajine. Scholz je odgovoril na vprašanje, ali bo Kijev spoštoval dogovore iz Minska, Nato pa se bo še širil, in se pošalil o Putinovi nespremenljivosti kot predsedniku. Putin pa je pojasnil, kaj Rusija smatra za glavno grožnjo z Zahoda, in poudaril, da odložitev vstopa Ukrajine v Nato ne bi nič spremenila. Podrobnosti o srečanju so v pregledu

O širitvi Nata

Scholz je na tiskovni konferenci po pogovorih poudaril, da se Nato v bližnji prihodnosti ne bo več širil.

»Širitev ni načrtovana, o njej se ne razpravlja, ni na dnevnem redu. S to temo se nam ne bo treba ukvarjati, dokler bo vsak na svojem mestu. Mislim, da bo morda dolgo, a ne za vedno,« se je pošalila kanclerka.

Putin pa je opozoril, da tudi Rusiji v zgodovinski perspektivi to stališče ni všeč. Moskva želi biti prepričana, da Ukrajina načeloma ne bo sprejeta v Nato.

»Razpravlja se o vprašanju vstopa Ukrajine v Nato. Pravijo, kot si rekel, jutri ne bo. In kdaj? Pojutrišnjem? Kaj to za nas spremeni? V zgodovinski perspektivi. Popolnoma nič," je pojasnil ruski voditelj.

Spomnil je, da so Rusiji "že 30 let govorili, da širitve Nata sploh ne bo, niti enega centimetra proti ruskim mejam". Toda na koncu je poudaril predsednik, "danes vidimo Natovo infrastrukturo tik pred našimi vrati."

Zato Moskva vztraja, da se to vprašanje dokončno reši zdaj. Putin je izrazil upanje, da bodo zahodni partnerji razumeli stališče Rusije in resno vzeli tisto, kar jo skrbi.

Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice »

O tem, kaj Rusija smatra za grožnjo

Putin je dejal, da vidi poskus, da bi Zahod "prisilil zadrževanje" Rusije. Po njegovem mnenju je to mogoče dojemati kot grožnjo nacionalni varnosti države.

"Nasilno zadrževanje Rusije dojemamo kot neposredno grožnjo nacionalni varnosti, kar je prav tisto, kar morajo pravni sporazumi odstraniti na podlagi osnutkov [sporazumov o varnostnih jamstvih], ki smo jih predložili," je dejal.

Predsednik je poudaril, da Rusija ne želi vojne v Evropi. "Zato smo dali predloge za pogajalski proces, katerega rezultat bi moral biti dogovor o zagotavljanju enake varnosti za vse, tudi za našo državo," je povzel Putin.

Nemška kanclerka pa meni, da se v Evropi odvija najhujša in najnevarnejša kriza v zadnjih desetletjih. Dodal je, da vse možnosti za diplomatsko poravnavo še niso izčrpane. Kanclerka je opozorila, da se bo Nemčija skupaj s partnerji v EU in Natu "z Rusijo pogovarjala o konkretnih korakih za krepitev skupne varnosti". Scholz je tudi umik ruske vojske po vajah označil za dober znak.

Glede vprašanja, ali bo Kijev izpolnil dogovore iz Minska glede Donbasa, je Scholz zagotovil, da se bodo dogovori izvajali. "Vsi se jih morajo držati [dogovorov]," je kanclerka odgovorila na vprašanje, ali bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izvajal dogovore iz Minska.

Nazaj na novice »

O Donbasu

Po srečanju s Putinom je Scholz dejal, da bi bila to politična katastrofa, če Rusija prizna samooklicani republiki DPR in LNR. Državna duma je na seji v torek pred tem izglasovala, da predsedniku Ruske federacije takoj pošlje poziv o potrebi po priznanju delov Donbasa, ki niso pod nadzorom Kijeva.

"Če bo to postalo resničnost, bo to seveda pomenilo kršitev dogovorov iz Minska. To bo pomenilo, da bo proces prekinjen in bo politična katastrofa," je dejal Scholz.

Putin pa je dejal, da odločitev Državne dume o DPR in LPR odraža voljo Rusov. "V zvezi s tem je povsem očitno, da v naši državi velika večina ljudi sočustvuje s prebivalci Donbasa, jih podpira in upa, da se bodo razmere zanje korenito spremenile na bolje," je dejal Putin.

Predsednik tudi meni, da je to, kar se zdaj dogaja v Donbasu, mogoče oceniti kot genocid.

Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice » Nazaj na novice »

Težave z oddajanjem RT in Deutsche Welle

Po Putinovih besedah s kanclerko sta se pogovarjala tudi o težavah z oddajanjem RT DE v Nemčiji in Deutsche Welle v Rusiji. V začetku februarja je nemška komisija za licenciranje in nadzor RT DE prepovedala oddajanje v državi. V odgovor je Rusija zahtevala zapiranje pisarne Deutsche Welle v Moskvi.

"Ne bi se zdaj rad spuščal v podrobnosti, da ne bi zapletal situacije, vendar smo se dogovorili, da bomo razmislili, kako lahko te težave rešimo," je dejal ruski predsednik.

Scholz pa je izrazil upanje, da bo Deutsche Welle lahko nadaljeval z novinarsko dejavnostjo v Rusiji.

bbabo.Net