Mopti, Mali: vojak, šolarka, učiteljica, militant ... V nočni mori osrednjega Malija ima vsak svojo zgodbo o nasilju, preživetju in izgubi.
V intervjujih, ki so bili opravljeni več kot 18 mesecev, je osem ljudi za AFP povedalo, kako je njihova življenja dramatično oblikoval ta brutalni spopad v osrčju Sahela. Osrednji Mali je eno najbolj nasilnih krajev na svetu – sušna regija, ki jo zasledujejo etnični poboji, nasilje med prsti in neusmiljeni napadi na vojake, policijo ali druge zaznane simbole države.
Nasilje je zajelo regijo od leta 2015, ko je pridigar Amadou Koufa ustanovil militantno skupino, ki je povezana z Al Kaido. Njegovo gibanje je takrat rekrutiralo iz svoje lastne skupine Fulani, ki je znana tudi kot Peul, in je napajalo sume proti polnomadski pastirski skupnosti. Prižgan je bil etnični smodnik.
"Prepričan sem bil, da ti ljudje, ki jim pravijo militantni, bolj spoštujejo ljudi kot vojsko," je dejal 37-letni Bilal, Bambara.
Pridružil se je militantom, saj se ni mogel preživeti s prodajo rib. Osem je bilo intervjuvanih v prestolnici Bamako, nestanovitnem osrednjem mestu Mopti ali mestu Sevare.
AFP je zaradi njihove zaščite spremenila njihova imena. Osrednji Mali je kraj številnih etničnih skupin in trenja, zlasti glede kopnega, so pogosta.
Ti starodavni antagonizmi so se razplamteli, ko se je pojavila Koufina skupina. Danes je regijo zajel požar sovraštva in nezaupanja. Skoraj 200.000 ljudi je zapustilo svoje domove, na tisoče je bilo ubitih.
Zdi se, da nihče ni bil prizanesen - kot predobro ve Rokia, stara približno 50 let iz nomadske etnične skupine Bozo. Njeno družino ribičev so skrajneži ustavili na bregovih reke Niger leta 2018. Odpeljali so njenega moža Ba, njena brata Amadouja in Sinbarma ter sinova Mahamat in Lassana.
»Ne spim, življenje nima več smisla. Stvari se lahko nadaljujejo ali ustavijo, zame je vseeno," je dejala.
Nekatere etnične skupine so oblikovale tako imenovane samoobrambne sile, kot je Dan Nan Ambassagou, ki je nastal v tradicionalni skupnosti lovcev Dogonov.
Ko so militanti prispeli v Georgesovo vas, se je pridružil dogonski milici.
»Kot najstarejši sem podedoval zaščitne amulete in očetovo lovsko puško. Odgovornost je padla na mene, moral sem se boriti,« je povedal nekdanji miličnik, star 40 let.
Nevladne organizacije in ZN so Dan Nan Ambassagoua obtožili izvajanja pobojev v vaseh Fulani, kar ta obtožbe zanika.
Sila je bila uradno razpuščena, vendar ostaja aktivna. Štirinajstletna šolarka iz Fulanija Fatoumata je preživela napad na svojo vas, ker so, kot je dejala, po streljanju "morda mislili, da sem mrtva."
V osrednjem Maliju so kraji, ki veljajo za simbole države, tarča džihadistov.
»Vedeli smo, da situacija ni dobra. Slišali smo za šole, ki so bile zaprte, a smo zaradi otrok nadaljevali,« je povedala 36-letna učiteljica Sidiki.
Malick, vojak, star približno 30 let, je opisal grozo džihadistične zasede, ki je ubila ali ranila njegove tovariše.
Za tiste na frontni črti "pogosto primanjkuje hrane, zdravil in streliva," je dejal. 42-letni trgovec Fulani Kassim je povedal, da je bil v priporu 28 dni, ker "mislijo, da se mi, Fulani, vsi strinjamo z džihadom."
Številne vasi so – včasih pod prisilo – podpisale mirovne sporazume z militanti. Potem je tu še primer radijskega novinarja Bachirja, 42-letnega Fulanija, ki ponazarja, kako je nasilje strašno izkrivilo misli.
Militant ga je lažno obtožil, da je vojaški obveščevalec, nato pa se je znašel, da ga je Dogon lažno obtožil, da je militant.
bbabo.Net