Oblasti Belorusije in Ukrajine so okrepile stike v ozadju dejstva, da je v odnosih med njunima zaveznikoma - Rusijo oziroma ZDA - prišlo do popuščanja. V ponedeljek, 14. februarja, sta se po telefonu pogovarjala obrambna ministra obeh republik, ki sta razpravljala o skupnih belorusko-ruskih vajah, ki jih Kijev ocenjuje kot neposredno grožnjo sebi. V sredo je beloruski zunanji minister Vladimir Makej dejal, da je bilo med tem pogovorom "veliko razčiščeno za obe strani". Hkrati je diplomat napovedal srečanje z ukrajinskim veleposlanikom Igorjem Kizimom.

Ukrajina in Belorusija, ki sta v zadnjem času pogosto govorili o grožnjah druga druge, sta začeli obnavljati dialog. Prvi namig o tem se je pojavil v ponedeljek, ko je postalo znano, da sta se beloruski minister za obrambo Viktor Khrenin in njegov ukrajinski kolega Aleksej Reznikov pogovarjala po telefonu.

"Da, pobudo je dal minister za obrambo Ukrajine," je novinarjem potrdil gospod Khrenin. "Seveda sem jo podprl, da bi imeli ta pogovor, da bi odstranili določene vaje in na splošno vojaško-politično situacijo. po naših državah. Pogovarjali smo se o številnih bolečih temah in o možnostih za nadaljevanje vojaškega sodelovanja. Drug drugemu smo pokazali, da smo odprti za dialog, in se odločili, da se bo naš dialog nadaljeval tudi v prihodnje.«

Enako idejo je nadaljeval beloruski zunanji minister Vladimir Makej, ki je govoril na tiskovni konferenci v sredo zjutraj. »Dejstvo, da je prišlo do stika med obrambnimi ministrstvi, ocenjujemo kot pozitivno dejstvo. Predlagali smo sklenitev programov sodelovanja med obrambnimi ministrstvi, ki smo jih imeli doslej,« je dejal diplomat. »O vprašanjih smo razpravljali na pozitiven način, veliko je bilo razčiščeno obema stranema. Z naše strani je bila podana jasna izjava, da nihče ne bo napadal, in to, kar se zdaj dogaja na belorusko-ukrajinski meji, mislim na vaje čet Unije, ne pomeni, da bo nekdo storil dejanje agresije na sosednjo državo«.

Ločeno je poudaril, da po koncu vaj v Belorusiji ne bo "nobenega vojaka, niti enega kosa vojaške opreme" iz Rusije.

Poleg tega je g. Makei na tiskovni konferenci napovedal srečanje z veleposlanikom Ukrajine v Minsku Igorjem Kizimom. Pobudnik je bil po ministrovih besedah ​​gospod Kizim.

Napetost med Minskom in Kijevom, o kateri sta govorila Viktor Khrenin in Vladimir Makei, se je pojavila že leta 2020, a je nedavno dosegla vrhunec. To se je odražalo tudi pri navadnih Belorusih, ki so čez vikend poskušali vstopiti v Ukrajino. Kot poročajo številni mediji, so jih začeli dodatno preverjati, zasliševati, včasih pa jih pod namišljenimi pretvezami sploh niso pustili v državo – tako kot Ruse.

Spomnimo, da od 10. do 20. februarja v Belorusiji potekajo skupne vaje z Rusijo »Allied Resolve-2022«, v katerih sodeluje veliko število vojaške opreme.

Po mnenju ameriških oblasti so bili ti manevri namenjeni zaostritvi konflikta okoli Ukrajine in bi lahko bili celo del načrta za "rusko invazijo".

En incident se je zgodil na območju vadbe, vendar še preden se je začel. Govorimo o dronu neznanega izvora, ki je po besedah ​​Minska priletel iz Ukrajine in ga je zasadila lokalna zračna obramba, po Kijevu pa ga je sprožila beloruska vojska, da bi Ukrajino obtožila provokacije.

Vendar pa se po besedah ​​beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka do stopnjevanja, med katerim lahko beloruske čete trčijo z ukrajinskimi, lahko zgodi ne le na meji obeh držav.

Lukašenko je v intervjuju z ruskim televizijskim novinarjem Vladimirjem Solovjovom, ki je bil izdan na predvečer vaj, dejal, da bo beloruska vojska, če bodo ukrajinske oblasti začele vojno proti Donbasu, ravnala "natanko tako kot ruska".

Omeniti velja, da osnutek nove ustave Belorusije, ki bo predložen na nacionalni referendum, vsebuje pomembna pravila o uporabi vojske.Na primer, vsebeloruska ljudska skupščina (posebno telo do 1,2 tisoč ljudi, ki vključuje predstavnike zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti, lokalne svete poslancev in civilne družbe, pa tudi sedanje in nekdanje predsednike Belorusije ) prejme pravico, da začne vojaško operacijo v tujini "za sodelovanje pri zagotavljanju kolektivne varnosti in dejavnosti za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti." Pred tem je bila uporaba beloruskih vojakov zunaj države izrecno prepovedana. In člen 18 pravi, da "Republika Belorusija izključuje vojaško agresijo s svojega ozemlja proti drugim državam." V veljavnem temeljnem zakonu ta člen ne zveni tako nedvoumno: pravi le, da Minsk »v svoji zunanji politiki izhaja iz načel enakosti držav, neuporabe sile ali grožnje s silo, nedotakljivosti meja, mirnega reševanja sporov, nevmešavanja v notranje zadeve in drugih splošno priznanih načel in norm mednarodnega prava«.

Vendar je beloruski politolog Petr Petrovsky, ki pogosto izraža stališče oblasti, v intervjuju dejal, da odgovor beloruske vojske na ukrajinsko operacijo v Donbasu v nobenem primeru ne bi bila agresija, saj je ta bi pomenilo kršitev dogovorov iz Minska s strani Ukrajine.

"Sporazumi iz Minska ne prepovedujejo vojaškega ohranjanja statusa quo, ki je v njih zapisan," je poudaril strokovnjak. Upoštevajte, da v dokumentu ni takega pravila.

G. Petrovsky pa je obnovitev dialoga med Minskom in Kijevom označil za dober znak. "Naše države so imele pomanjkanje komunikacije," je dejal. "Menimo, da je odločitev ukrajinskih oblasti, da začnejo ta dialog, pravilna, pa tudi dejstvo, da se je Kijev skušal upreti vojaški histeriji z Zahoda. Skupaj bi morali zagotoviti varnost in demilitarizacijo regije, kar skušajo narediti karto v igri nekoga drugega.

"Pogovor med obrambnimi ministri in srečanje zunanjega ministra z ukrajinskim veleposlanikom je pomemben, vendar ne rešuje veliko," je dejal nekdanji beloruski diplomatsukevič, ki je po dogodkih leta 2020 odstopil z zunanjega ministrstva. Avtor napetosti za Ukrajino v beloruski smeri ni bila Belorusija, ampak Rusija. Neodvisnost beloruskega vodstva je vzbujala resne dvome že pred, še bolj pa po letu 2020. Vseeno se vse novice in temeljne odločitve sprejemajo v Moskvi. Tako za Minsk kot Kijev. Ker pa so bile vaje očitno prvotno načrtovane kot dejanje ustrahovanja in napetosti, je Lukašenka voljno vložil svojih ogromnih pet kopejk, zavedajoč se, da mu na bojišču ne bo treba odgovarjati za besede. Kljub temu se po besedah ​​gospoda Matsukeviča "Kijev in Minsk zanimata drugega na številnih področjih, pripravljena sta si veliko odpustiti - še posebej, če govorimo le o glasnih izjavah."

bbabo.Net