Brazilski predsednik Jair Bolsonaro se je v Kremlju pogovarjal s svojim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Pred obiskom so poročala o pritisku ZDA na Brazilce, da bi prekinili srečanje. Strokovnjaki so prepričani, da je obisk brazilskega voditelja v Moskvi uničil ameriško pripoved o izolaciji Rusije in pomagal Bolsonaru pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami.

Konservativci na mestu

»Svet je naš dom. Bog je nad nami. Zavzemamo se za mir in smo pripravljeni podpreti vse, ki se zanj zavzemajo,« je brazilski predsednik Jair Bolsonaro s temi besedami povzel srečanje z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom v Kremlju. Poleg tega je brazilski politik omenil, da si državi delita načela varovanja družinskih vrednot.

Očitno je s tem populist Bolsonaro skušal brazilskim volivcem na predvečer predsedniških volitev v svoji domovini pokazati, da so ideje konservatizma priljubljene tudi drugod po svetu. Njegova naslednja destinacija na tuji turneji bo Madžarska, kjer se bo pogovarjal s premierjem Viktorjem Orbanom, ki mu je med vsemi voditelji držav EU najbližji.

Bolsonaro je bil za razliko od istega Orbana in francoskega predsednika Emmanuela Macrona Putinu blizu v dobesednem pomenu - ruskemu kolegu se je rokoval pred začetkom pogajanj in, čeprav je sedel za isto dolgo mizo, a pri razdalja meter in pol .

Vse to je postalo mogoče zahvaljujoč dejstvu, da se je Bolsonaro strinjal, da opravi test PCR v Moskvi.

Med glavnimi političnimi in gospodarskimi izidi srečanja je, da je predsednik ruske države sprejel predlog svojega kolega za povratni obisk, vendar še brez natančnega datuma. Predsednik Rusije je zagotovil, da so v mnogih vprašanjih stališča držav tesna ali sovpadajoča, obe pa se zavzemata za oblikovanje večpolarnega svetovnega reda, ki temelji na mednarodnem pravu. Moskva je izrazila tudi pripravljenost za sodelovanje pri gradnji novih jedrskih elektrarn v Braziliji.

Ljudmila Okuneva, vodja Oddelka za zgodovino in politiko Evrope in Amerike pri MGIMO, je dejala, da so glavni interesi predsednika Bolsonara med obiskom v Rusiji na trgovinskem in gospodarskem področju.

»Na primer, Brazilija se zanima za izvoz mesa v Rusijo – to je najpomembnejša postavka zunanjetrgovinskega prometa. Brazilci imajo velik interes tudi za uvoz ruskih kemičnih gnojil, saj pokrivajo največji del njihovih potreb na tem področju.

Trgovinsko-gospodarska agenda je bistvo obiska,« je dejal strokovnjak.

Nazaj na novice »

Kdo je koga izoliral

Akutnih vprašanj širitve Nata in ukrajinske krize se na rusko-brazilski tiskovni konferenci niso dotaknili. Dejstvo, da te teme ne bodo omenjene, je Bolsonaro dejal že v Braziliji ob poročilih o pritisku Washingtona nanj, da bi prekinil obisk.

Tako je 30. januarja ameriški državni sekretar Anthony Blinken v pogovoru z brazilskim zunanjim ministrom Carlosom Franço izrazil mnenje, da bi Bolsonarovo potovanje v Rusijo lahko razumeli kot podporo dejanjem ruske strani v Vzhodni Evropi med napetosti okoli Ukrajine.

Washington je tudi pozval Brazilijo, naj se pridruži "enotnemu in odločnemu odgovoru" na rusko politiko, v zameno pa obljublja podporo prihodnjemu vstopu Brazilije v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Posledično se je obisk zgodil - v Braziliji so zagotovili, da se zavzemajo za diplomatsko rešitev in se ne nameravajo vmešavati v konflikt.

Kot je zapisal Folha de S.Paulo, je bil namen tovrstnih prizadevanj Washingtona poskus izolacije Vladimirja Putina od mednarodnih stikov v ozadju zaostrenih odnosov med Rusijo in Natom. Ameriški diplomati so poudarili, da Bolsonarov obisk ne more veljati za pravočasnega. Združene države Amerike so poslale podoben signal Argentini pred nedavnim obiskom predsednika Alberta Fernandeza v Moskvi.

Ameriški politolog Malek Dudakov je v pogovoru z njim izrazil prepričanje, da so obiski predsednikov Brazilije in Argentine v Moskvi dokazali, da Rusija ni izolirana od preostalega sveta, sankcije Evropske unije in ZDA pa so čisto njihov posel.

»S preostalim svetom smo še naprej aktivni in brez težav sodelujemo, kar seveda popolnoma uniči ameriško naracijo o izolaciji Rusije zaradi domnevno agresivnih dejanj, kot so vaje na lastnem ozemlju.

To je boleč udarec v sliko sveta, ki jo predvaja Washington, in ravno s tem so bili povezani obupni poskusi State Departmenta, da bi motil obiske. Toda še vedno so se zgodili, «je dejal amerikanist.

Bolsonaro se je v zadnjem času počutil izoliranega, čigar zunanja politika je po odhodu z mesta predsednika ZDA Donalda Trumpa zahtevala nekaj prilagoditev, meni Dudakov. Spomnil je, da je Brazilija, da bi sledila Trumpovi politiki, celo prekinila več trgovinskih sporazumov s Kitajsko."Toda potem je Trump izgubil volitve. In zdaj Bolsonaro nima dobrih odnosov ne s Kitajsko ne z administracijo Joeja Bidna. S trenutnim obiskom v Rusiji lahko pokaže, da ima zaveznike - in tako poskuša dvigniti svoj rejting pred jesenskimi predsedniškimi volitvami.

Glede na javnomnenjske raziskave jih bo verjetno izgubil, zato so vse, kar vidimo zdaj, večinoma geste obupa.

Mislim, da bi tudi Biden rad izgubil proti Bolsonaru, saj bi mu bilo veliko lažje komunicirati z brazilsko levo sredino kot z desnim populistom in rahlo ekscentričnim predsednikom,« je zaključil.

Dvorišče

V nedavni preteklosti so se ZDA že poskušale vmešati v odnose med Rusijo in Brazilijo. Tako je odobritev cepiva Sputnik V v tej latinskoameriški državi postala odmeven primer. Njegovi razvijalci so v tem našli politične podlage in kot argument navedli poročilo ameriškega ministrstva za zdravje in človeške storitve za leto 2020.

Iz dokumenta je sledilo, da je njegova enota druge ameriške države odvračala od sprejema pomoči Rusije, Venezuele in Kube. In prvi uspešen primer je bila prav brazilska zavrnitev ruskega cepiva. Vendar je junija 2021 brazilska nacionalna sanitarna inšpekcijska agencija Anvisa že tretjič odobrila uvoz in uporabo ruskega cepiva v nujnih primerih.

Malek Dudakov meni, da Američani še vedno gledajo na Latinsko Ameriko kot na svojo izključno sfero vpliva.

»Vsi se spominjajo zloglasne Monroejeve doktrine iz 19. stoletja. Seveda je bila že zdavnaj opuščena, a kljub temu je Latinska Amerika "dvorišče" za ZDA, zato poskušajo nevtralizirati vpliv drugih igralcev tam - Rusije, Kitajske, «je dejal amerikanist./i

Dmitrij Suslov, namestnik direktorja Centra za celovite evropske in mednarodne študije Visoke ekonomske šole Nacionalne raziskovalne univerze, je v pogovoru z njim pritisk ZDA na različne ruske partnerje označil za popolnoma logično in skladno politiko, ki se izvaja od leta 2014.

"To ni nič novega, to je del politike zadrževanja Rusije. In v okviru te politike si ZDA prizadevajo oslabiti odnose Rusije s ključnimi partnericami, ki niso njihovi nasprotniki. Navsezadnje je jasno, da ZDA v zvezi s tem ne bodo pritiskale na Kitajsko. A Američani pritiskajo na svoje partnerje ali zaveznike, da ne sodelujejo z Moskvo, njeni položaji pa slabijo.

Tu se lahko spomnimo pritiska Baracka Obame leta 2016 na japonskega premierja Šinza Abeja, da ne bi odpotoval v Rusijo in razširil sodelovanje z njo. Enako se je zgodilo z Indijo in pozivom k neuvažanju ruskega orožja in opreme. ZDA so proti Turčiji celo uvedle sankcije zaradi S-400.

In Brazilija bi morala po njihovi logiki zožiti sodelovanje z Rusijo, morda bo pritisk nanjo še večji – za ZDA ni tako pomembna kot Indija,« je dejal strokovnjak.

Vladimir Putin je na tiskovni konferenci z Bolsonarom spomnil na "avtoritativni" format sodelovanja med državami BRICS, ki vključuje obe državi.

Suslov meni, da je za ZDA pomembno, da oslabijo BRICS, ki zanje velja za "izraz napačnega izraza zgodovine". Za ZDA je poenotenje nezahodnih centrov moči nezaželeno, kar spodkopava njihov položaj v globalnem upravljanju.

»Jasno je, da več kot je nasprotij znotraj BRICS, manj bo sodelovanja. Hkrati so se tam v zadnjem času stopnjevala kitajsko-indijska nasprotja. Toda ZDA bi želele, da BRICS popolnoma preneha obstajati," je dejal analitik.

bbabo.Net