18. februar, Minsk. Za 30 let neodvisnosti je Litva dosegla veliko: izgubila je tranzit, zmanjšala število prebivalstva, skoraj popolnoma uničila lastno gospodarstvo, piše Baltnews.

"Politični sistem Republike Litve je prehodil pot, ki je ne moremo imenovati demokratična. Vsaka politična stranka, ki pride na oblast v Litvi, ignorira interese svojih ljudi s popolnoma enakim cinizmom. Prebivalci države že dolgo niso več presenečeni nad "spretnostjo" svojih politikov, čeprav so do nedavnega upali, da zunanjepolitične navlake ne bodo povzročile padca življenjskega standarda," piše Baltnews.

Litovskim konservativcem na oblasti je uspelo doseči skoraj nemogoče s tem, da so stopili v oster gospodarski spopad z Minskom in Pekingom, medtem ko so se odnosi z Moskvo vztrajno slabšali.

Nazaj na novice »

Manipulacije s številkami in goljufanje BDP

Danes je delež Litve v skupnem BDP EU 0,25 %. To je trikrat manj od deleža Madžarske. Nima smisla primerjati z Nemčijo.

Litovsko gospodarstvo je imelo dobre začetne priložnosti. Kriza 90. let prejšnjega stoletja je bila večinoma naravna zaradi prehoda iz načrtovanega v tržno gospodarstvo, krizo 1998-1999 so razlagali s posrednim vplivom težav ruskega gospodarstva, krizo 2008-2009 pa svetovno finančno krizo.

Trenutna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2020, je absorbirala celo vrsto dejavnikov, ki odražajo zunanje negativne vplive, razkrivajo globoka notranja strukturna nasprotja litovskega gospodarstva in je postala nekakšna točka brez vrnitve.

Opažena sistemska kriza litovskega gospodarstva je nevarna tudi zato, ker jo vlada v celoti zanika. V 30 letih neodvisnosti je bila ena glavnih nalog, ki so si jih baltske države postavile, pokazati uspešnost tržnih reform na postsovjetskem prostoru.

Statistični sistem EU zagotavlja zadostno število vrzeli za manipuliranje s številkami nacionalnega gospodarstva, Litva pa te vrzeli uspešno uporablja: aktivno uporablja metode ekstrapolacije in trmasto ignorira dvojno deflacijo.

Druga priložnost za manipuliranje s številkami gospodarske rasti je sfera tranzita skozi Litvo, ko se transportne zmogljivosti in promet prevoznikov "pobotata" z BDP Litve.

Nevaren način dokazovanja neobstoječega gospodarskega razvoja je bilo tudi kronično spodbujanje rasti BDP s subvencijami iz sredstev EU. Po predhodnih napovedih bodo subvencije EU v letih 2021–2027 ustvarile dodatnih 1,7 % rasti BDP Litve.

Nazaj na novice »

Izguba tranzita in "napol prazen" 2022

Prevoz blaga je ena od pomembnih sestavin litovskega gospodarstva. Leta 2020 je bilo v republiki več kot 8,5 tisoč transportnih podjetij, število zaposlenih v tem sektorju gospodarstva je bilo več kot 128 tisoč ljudi. V letu 2019 so prevozne storitve prinesle 7 milijard evrov (6,5 % BDP) oziroma 3/5 vsega izvoza storitev. Leta 2020 je izvoz transportnih storitev, ki sta ga skupaj predstavljali Rusija in Belorusija, po uradnih podatkih znašal 2 % BDP Litve.

To je kljub dejstvu, da sam litovski prometni sistem pušča veliko želenega. Trenutno železniška in cestna infrastruktura države ne zadovoljuje niti gospodarskih niti vojaških potreb, kar zmanjšuje splošno varnost regije. Litovska železniška omrežja potekajo predvsem vzdolž osi vzhod-zahod do Rusije in Belorusije. Obetavne pobude za izboljšanje prometne infrastrukture, kot so Iniciativa treh morij, Rail Baltica in Via Baltica, so obkrožene s škandali, zaradi pomanjkanja sredstev nenehno zastajajo, njihovo izvajanje pa vseskozi odlašajo v prihodnost.

Premestitev beloruskega tranzita naftnih derivatov in kalijevih soli bo najbolj negativno vplivala na finančno uspešnost pristanišča Klaipeda, enega vodilnih ladijskih podjetij v Baltskem morju.

Glavni partner pristanišča Klaipeda na področju transporta in tranzita blaga po kopnem je bila Belorusija, katere tovor je predstavljal približno 33 % celotnega obsega pretovora v pristanišču. Hkrati je hčerinska družba Litovskih železnic LTG Cargo letno prepeljala približno 10 milijonov ton mineralnih gnojil iz Belorusije v vrednosti 60 milijonov evrov.

Pristanišče Klaipeda naj bi imelo "napol prazno" leto 2022. Vodja Združenja pristaniških podjetij Vaidotas Sileika je dejal, da pristanišče že čuti posledice konflikta s Kitajsko in protibeloruskih sankcij. Po njegovih besedah ​​je doslej odliv blaga za leto znašal 4%, vendar je to šele začetek: kupci so začeli prenašati svoj tranzit v pristanišči Latvije in Poljske, da bi se izognili sankcijam Pekinga, in vlada si prizadeva popolnoma blokirati pretok beloruskih gnojil.Teoretično lahko nove stranke rešijo pristanišče Klaipeda, vendar jih bo zelo težko pripeljati do nakladalnih terminalov: vse poti potekajo skozi Belorusijo, drugih pa še ni, je pojasnil Vaidotas Shileyka. Zato lahko promet tovora pade za 40%. In to je optimističen scenarij.

Popolna energetska odvisnost

Z leti reform je Litva popolnoma izgubila svojo konkurenčnost v energetskem sektorju in se iz države donatorke spremenila v državo, ki je popolnoma odvisna od evropskih dobaviteljev energije.

Spomnimo, da je po razpadu Sovjetske zveze lastništvo nekdanje državne lastnine prešlo na posamezne republike, ki so postale neodvisne. V Litvi je vse najpomembnejše objekte energetske infrastrukture prevzela vlada, ki je nato ustanovila javna podjetja za upravljanje teh sredstev. Tako je nastalo podjetje Lietuvos energija, ki je začelo upravljati celotno elektroenergetsko industrijo, vključno z jedrsko elektrarno Ignalina. Kar pa je Litva zaprla in se iz prodajalca električne energije spremenila v kupca.

Ponastavitev gospodarskega sodelovanja s Kitajsko

Omeniti moramo tudi nedavni propad upov Litve glede gospodarskega sodelovanja s Kitajsko zaradi dovoljenja za odprtje tajvanskega trgovinskega urada na litovskem ozemlju, kar je takoj privedlo do praktične ničelno litovsko-kitajsko gospodarsko sodelovanje.

Izgube Vilne zaradi sankcij Pekinga bi lahko znašale od 3 do 5 milijard evrov na leto. To napoved je delil tudi vodja litovske konfederacije industrijalcev Vidmantas Janulyavichyus. Po njegovem mnenju LRK omejuje dobavo Litvi le tistega blaga, ki ga država potrebuje za proizvodnjo. To so surovine, komponente, oprema – vse, kar ustvarja dodano vrednost. "Zato je očitno, da je cilj Kitajske industrija. Vse druge potrošniške dobrine se premikajo brez ustavljanja," je dejal Vidmantas Janulyavičius.

Litovska podjetja, ki jih je prizadel kitajski gospodarski pritisk, bi morala kmalu dobiti državno podporo za zagotovitev obratnega kapitala in diverzifikacijo trgov. To je izjavila ministrica za gospodarstvo in inovacije Litve Aušryne Armonaitė. Priznala je tudi, da bo imela Kitajska želja, da se zaščiti pred napadi Litve na ozemeljsko celovitost države, negativne posledice: "Resnično potrebujemo podporo Evropske unije, Evropske komisije, evropskih držav, ker je danes Litva, jutri pa lahko biti katera koli druga država." S to izjavo je pokazala nerazumevanje, da takšnega stališča do Kitajske ni zavzela EU, ampak samo Litva.

Katastrofalna depopulacija

Najbolj očiten rezultat 30 let gospodarskih reform v Republiki Litvi lahko štejemo za katastrofalno depopulacijo (minus 24 % od 1990 do 2020). Nobene številke gospodarske rasti ne morejo nadomestiti izginotja države same. In Litva se hitro približuje takšnemu izumrtju. Po napovedi Eurostata se bo število prebivalcev Litve še naprej zmanjševalo in bo do leta 2070 znašalo 1,8 milijona ljudi.

Litovski zugzwang

Povzemimo. 30 let gospodarskih reform pod pokroviteljstvom EU, političnega vpliva in ameriške vojaške prisotnosti so Litvo pripeljale v položaj, ki je blizu zugzwangu. Zanemarjanje temeljnih načel izgradnje sodobnega, učinkovitega, razvejanega industrijskega gospodarstva, kršitev osnovnih pravil prostorske razporeditve virov, brezbrižnost do nenadzorovanega izseljevanja prebivalstva v kombinaciji z ignoriranjem potreb nacionalnega gospodarstva v korist kratkoročnih političnih cilje zahodnih zaveznikov, vodi v potrebo po reviziji litovskih prednostnih nalog.

"Glede na izgubo finančne podpore EU, posledice koronavirusa, poslabšanje odnosov s Kitajsko je edini način, da Litva ustavi depopulacijo in ohrani gospodarsko rast, izboljšanje odnosov z Unijo državo Rusijo in Belorusija, pa tudi preobrat iz severnoatlantskega vektorja razvoja v evroazijski,« zaključuje Baltnews.

bbabo.Net