Kitajska je širitev Nata krivila za nenehne napetosti med Rusijo in Ukrajino, zaradi katerih je svet na robu strahu pred skorajšnjim zaostrovanjem vojne.
Zhang Jun, stalni predstavnik Kitajske pri Združenih narodih, je v četrtek podprl stališče Rusije in navedel legitimno zaskrbljenost glede širitve Organizacije Severnoatlantske pogodbe (Nato) s 27 državami. "Vse se zgodi z razlogom.
Širitev Nata je vprašanje, ki ga ni mogoče spregledati, ko se ukvarjamo s trenutnimi napetostmi, povezanimi z Ukrajino,« je Zhang povedal na zasedanju Varnostnega sveta o razmerah v tej vzhodnoevropski državi. "Nenehna širitev NATO po hladni vojni je v nasprotju s trendom našega časa, to je ohranjanje skupne varnosti," je dejal, glede na izpis kitajske misije. »Varnost ene države ne more biti na račun varnosti drugih.
Iz istega razloga se regionalna varnost ne bi smela zanašati na krepitev ali celo širitev vojaških blokov. To se dogaja ob velikem kopičenju ruskih vojakov blizu ukrajinske meje že tedne, ko Moskva od Nata zahteva obsežna varnostna zagotovila, vključno z ustavitvijo njegove širitve na vzhod in zavrnitvijo članstva Kijevu.
Ponavljajoči se pogovori za ublažitev napetosti niso uspeli, ZDA pa še naprej opozarjajo na skorajšnjo invazijo in zavračajo ruske trditve, da so premaknile nekaj vojakov nazaj.
Zhang je v nagovoru pred Varnostnim svetom ZN dejal: »Kitajska podpira vsa prizadevanja za ublažitev napetosti in ugotavlja nedavno diplomatsko sodelovanje med Rusijo in Francijo, Nemčijo in drugimi evropskimi državami na ravni voditeljev. »Dogovorjen, uravnotežen, učinkovit in trajnosten evropski varnostni mehanizem bo služil kot trdna podlaga za trajni mir in stabilnost po vsej Evropi.
Verjamemo, da bodo evropske države sprejemale odločitve s strateško avtonomijo v skladu z lastnimi interesi,« je dodal in se skliceval na evropski cilj, da se obravnava kot neodvisno delovanje na vseh frontah, tudi v obrambi in diplomaciji.
Ponovil je tudi večkrat izraženo stališče kitajskega zunanjega ministrstva, da bi se morale vse vpletene strani vrniti k sporazumu iz Minska II iz leta 2015, katerega cilj je končati separatistično vojno rusko govorečih v vzhodni Ukrajini.
Zhangov govor je ponovil zadnji poziv kitajskega predsednika Xi Jinpinga k diplomatski rešitvi ukrajinske krize, ki ga je v sredo opravil med telefonskimi pogovori s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Ko se je Xi pred dvema tednoma srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ob robu zimskih olimpijskih iger v Pekingu, sta izrazila skupno nasprotovanje nadaljnji širitvi zveze Nato.
Vendar ostaja nejasno, ali bi Kitajska podprla rusko invazijo na Ukrajino.
Moskva zanika, da bi imela takšne načrte.
Ukrajina, nekdanja sovjetska država, se želi pridružiti obrambnemu zavezništvu Nata, ki ga vodi ZDA, kot branik pred morebitno rusko agresijo, zlasti potem, ko je Moskva leta 2014 priključila ukrajinski polotok Krim.
Na vrhu v Bukarešti leta 2008 je blok Ukrajini obljubil, da ji bo sčasoma dana priložnost, da se pridruži.
To je bila ključna skrb za Rusijo v nasprotju z ZDA in njihovimi zavezniki glede Ukrajine, pri čemer je Moskva pozvala k varnostnim jamstvom, vključno s prepovedjo nadaljnje širitve Nata in trdno obljubo, da Ukrajina nikoli ne bo članica.
Med nenehnimi diplomatskimi prizadevanji za zmanjšanje napetosti na ukrajinsko-ruski meji je nemški kancler Olaf Scholz dejal, da trenutno ni načrtov za sprejem Ukrajine v zahodna zavezništva, kot je Nato.
Medtem so ZDA od Rusije zahtevale, da umakne okoli 130.000 vojakov, za katere pravi, da so bili zbrani blizu meje z Ukrajino.
Washington je dejal, da upa na mirno rešitev, vendar je pripravljen uvesti ostre gospodarske sankcije, če bo Rusija napadla.
bbabo.Net