Podpredsednica ZDA Kamala Harris je v soboto dejala, da bo vsaka ruska invazija v Ukrajino povzročila ne le škodljive gospodarske sankcije, ampak tudi okrepljen Nato na vzhodnem boku Evrope.
"Pripravili smo gospodarske ukrepe, ki bodo hitri, strogi in enotni," je dejal Harris. "Ciljali bomo na ruske finančne institucije in ključne industrije."
ZDA se ne bodo ustavile z gospodarskimi ukrepi, ampak bodo dodatno okrepile vzhodni bok Nata, je dejala Harrisova na varnostni konferenci v Münchnu, ki se je je osebno udeležila.
Združene države in evropske države ostajajo v visoki pripravljenosti, če Rusija ustvari pretvezo za invazijo. Videti je bilo, da so njeni komentarji namenjeni pošiljanju sporočila Putinu, da je kriza okrepila odločenost zavezništva 30 držav Nata, da se odvrne proti vsaki ruski agresiji.
S približno 150.000 ruskimi vojaki, ki so zdaj nameščeni okoli ukrajinskih meja, bi lahko dolgotrajni separatistični konflikt pomenil iskrico za širši napad.
Ukrajinska vojska je sporočila, da je ob obstreljevanju v soboto v vladnem delu regije Doneck umrl vojak in da so separatistične sile postavile topništvo v stanovanjska območja, da bi poskušale izzvati odziv.
Glej tudi | Udarna sila: ruski raketni sistem Tornado-S lahko zadene več ciljev
V petek so uporniki začeli evakuirati civiliste v Rusijo z objavo, za katero se je zdelo, da je del njihovih in Moskvi prizadevanj, da bi Ukrajino predstavili kot agresorja.
Ameriški predsednik Joe Biden je pozno v petek dejal, da je zdaj "prepričan", da se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil za invazijo na Ukrajino in napad na prestolnico Kijev.
Medtem je Kremelj napovedal, da bo v soboto izvedel obsežne jedrske vaje, Putin pa se je zavezal, da bo zaščitil ruske nacionalne interese pred, za kar meni, da posega v zahodne grožnje.
Biden je ponovil grožnjo, da bo zatrl gospodarske in diplomatske sankcije proti Rusiji, če bo ta napadla Ukrajino, in pritisnil na Putina, naj premisli.
Komunikacijske linije med Moskvo in Washingtonom ostajajo odprte: v petek sta govorila ameriški in ruski obrambni šef. Državni sekretar Antony Blinken in ruski zunanji minister Sergej Lavrov sta se dogovorila za srečanje prihodnji teden.
Neposredne skrbi so bile osredotočene na vzhodno Ukrajino, kjer se ukrajinske sile od leta 2014 borijo proti proruskim upornikom v spopadu, v katerem je umrlo približno 14.000 ljudi.
Kršitve sporazuma o premirju iz leta 2015, vključno z obstreljevanjem in streljanjem vzdolž stične črte, so bile pogoste.
bbabo.Net