Skoraj dve leti pandemije in zdi se, kot da nikoli ne izgine! Morda ne bo in se bomo morali naučiti živeti z endemično situacijo. To pomeni asimilirati doživete izkušnje in narediti potrebne spremembe, da bo vse delovalo čim bližje temu, čemur pravimo "normalno".
Ker se s pandemijo soočamo kot pomembno prelomno točko v urbanem razvoju, je bistveno, da izkoristimo to okno priložnosti in se ozremo v prihodnost ter svoje delovanje usmerimo k vključujočim, progresivnim in možnim spremembam, ki temeljijo na večplastnih rešitvah.
Celovite strategije pri načrtovanju mest so potrebne za zagotovitev ravnovesja v ponudbi stanovanj, storitev in infrastrukture ter omogočanje pristopov, katerih cilj je spodbujati zdravstvene koristi, odpornost na podnebne spremembe in vključujoč razvoj.
Nekatere od teh strategij so usklajene s študijo, ki jo je objavil IIED (Mednarodni inštitut za okolje in razvoj), ki raziskuje transformativne ukrepe za obnovo mest po Covid-19.
Na splošno je študija pokazala, da so raziskave ključnega pomena za raziskovanje tako uveljavljenih kot tudi nastajajočih vprašanj urbanega razvoja, povezanih s Covid-19. To lahko pomaga pri soočanju z dolgoročnimi izzivi in zagotavlja dokaze o stroških ignoriranja številnih možnih tveganj ali koristih njihovega obravnavanja.
Vloga mestne gostote pri vplivanju na učinke pandemije je točka, ki jo je treba nadalje preučiti.
Gostota prebivalstva in vzorce urbanizacije je mogoče povezati z visokimi stopnjami širjenja bolezni, čeprav gostota sama po sebi ni težava, temveč gospodarske, socialne in strukturne razmere mest, zaradi katerih so bolj ali manj sposobna izvajati odzive.
Dejansko so potrebne raziskave za razvoj politik, ki lahko spodbujajo kompaktna, povezana in pravična mesta, s poudarkom na izboljšanju aktivnega prometa in oživljanju javnega prevoza kot del strategij pripravljenosti mest na soočenje z novimi izbruhi epidemij.
Prizadevanje za vključevanje vključuje razvoj prilagodljivih ukrepov socialne zaščite in dohodkovne podpore ter izboljšanje osnovnih storitev, kot so zdravstveni sistemi, odvoz smeti in izobraževanje. Vse pobude morajo biti skrbno zasnovane tako, da podpirajo odpravljanje številnih neenakosti v mestnih območjih.
Nujno je izvajanje celostnih posegov za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi, zlasti tistih, ki imajo neformalno delo in prebivalcev v neformalnih naseljih, krepitev preživetja in izboljšanje življenjskih razmer.
Izboljšanje odpornosti mest je še en izjemno pomemben vidik. Odporna strategija mesta mora razumeti in raziskati povezave med številnimi spremenljivkami, ki lahko povzročijo težave mestnemu prostoru ali ljudem, ločeno ali v povezavi. Pandemija ima veliko razsežnosti in vse je treba vključiti v modele, ki obravnavajo odpornost kot vprašanje, ki jih je treba dokončno vključiti v načrtovanje.
Treba je razumeti, da je presečišče urbanističnega oblikovanja z javnim zdravjem vse bolj kritično ozemlje. Pandemija Covid-19 je vse ozavestila o slabostih v vsakdanjem življenju v mestih in ne smemo zamuditi te priložnosti za strukturiranje potrebnih sprememb, ki bodo izboljšale življenje v urbanih območjih, tudi v najbolj kritičnih razmerah pandemije.
bbabo.Net