Nemški kancler Olaf Scholz je v soboto posvaril Iran, naj ne prekine pogajanj, da bi rešil jedrski sporazum iz leta 2015, in Teheran pozval k popuščanju. "Iransko vodstvo ima zdaj izbiro: zdaj je trenutek resnice," je dejal Scholz na varnostni konferenci v Münchnu. »V pogajanjih na Dunaju v zadnjih 10 mesecih smo prehodili dolgo pot.

Na mizi so vsi elementi za zaključek pogajanj." Vendar je dejal, da bi bilo nesprejemljivo, če bi Iran nadaljeval bogatenje urana in hkrati prekinil spremljanje Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). "Iransko jedrsko orožje je za nas nesprejemljivo.

Tudi zato, ker se o varnosti Izraela ni mogoče pogajati." Zato se bo po njegovih besedah ​​kmalu treba odločiti, ali je vrnitev k jedrskemu sporazumu iz leta 2015 še primerna. "Zdaj imamo možnost doseči sporazum, ki bo omogočil odpravo sankcij," je dejal Scholz. "Če nam tega ne bo uspelo zelo hitro, obstaja nevarnost neuspeha pogajanj." Iranski zunanji minister Hossein Amirabdollahian je v komentarjih na konferenci pozneje v soboto popoldne odgovoril, da je uspeh sporazuma odvisen tudi od drugih vpletenih.

Dejal je, da je Iran zelo resen in da je po prevodu dosežen dober napredek pri sporazumu.

Ni bilo niti pomisliti, da bi pogajanja propadla, nasprotno, je dejal Amirabdollahian, Teheran je pripravljen skleniti sporazum v najkrajšem možnem času.

Toda po njegovih besedah ​​so morale svojo dobro voljo pokazati tudi druge države, predvsem ZDA, in dodal, da je žoga zdaj na njihovem igrišču.

Najvišji ameriški uradnik za Iran pravi, da kitajski nakupi nafte "financirajo terorizem", francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem pozval svojega iranskega kolega Ebrahima Raisija, naj v sobotnem 90-minutnem telefonskem pogovoru pristane na dogovor, poroča Elizejska palača.

Macron je dejal, da verjame, da je bila najdena rešitev, ki spoštuje bistvene interese vseh strani in bi lahko preprečila resno jedrsko krizo, in poudaril, da je treba dogovor skleniti, dokler je še čas, je zapisala palača.

Nemčija, Francija in Velika Britanija skupaj z Rusijo in Kitajsko že mesece posredujejo med Iranom in ZDA.

Cilj pogajanj je končati gospodarske sankcije ZDA proti Teheranu in v zameno ponovno omejiti iranski jedrski program.

Naslednjih nekaj tednov se šteje za ključne za to, ali je mogoče sporazum iz leta 2015 oživiti.

Pod nekdanjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom je Washington enostransko odstopil od sporazuma.

Posledično se Teheran ni več čutil zavezanega s svojimi pogoji in je začel obogatiti uran na ravni, ki so blizu orožju.

Iran je pred kratkim izjavil, da se ne želi odpovedati svojemu civilnemu jedrskemu programu. "Prej ali slej država potrebuje jedrsko energijo, zato je civilni jedrski program za nas nujen in neizogiben," je v četrtek dejal vrhovni vodja ajatolah Ali Khamenei.

Iran bo svoj jedrski program uporabil le v miroljubne namene – in ne za program orožja, je obljubil.

Iranski sovražniki so prav tako želeli državi prepovedati civilni jedrski program, je trdil Khamenei, ki ima zadnjo besedo pri vseh strateških zadevah v Iranu v skladu z ustavo Islamske republike.

Glavni iranski pogajalec Ali Bagheri še vedno verjame, da je sporazum v jedrskem sporu možen.

bbabo.Net